Zaprla je oči in se vrtela

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | jan. '18

DOBRE STARE VIŽE

Njeni prvi glasbeni koraki so bili pri štirih letih na nekem družinskem srečanju, ko so sorodniki odšli na ples v Ankaran. »Igrali so zelo razposajeno glasbo, in kar samo me je gnalo na sredino plesišča, zaprla sem oči in se vrtela in vrtela. Ko je muzika nehala igrati, sem odprla oči. Vsi so stali okrog mene in ploskali na vso moč! Tega sem se ustrašila in stekla mami v naročje. To je bil moj prvi javni nastop!«

Prvi pevski nastop Ivice Vergan pa se je zgodil nekaj let kasneje ob prazniku republike, 29. novembra. V bolnišnici Valdoltra je nastopil pevski zbor in kot majhna punčka je tam zapela Moj rodni kraj, moj rodni dom. Ko je končala, jo je pevski zbor dvignil v zrak in morala je držati Titovo sliko, oni pa so peli himno. Kasneje je hodila v glasbeno šolo, učila se je igranja na harmoniko, pri štirinajstih letih je prvič nastopila na tekmovanju Pokaži, kaj znaš. S harmonikarjem Ottaviem Brajkom sta si delila prvo mesto. In še danes rada kdaj zaigra.     

V času njene mladosti se je začel sanremski festival, ki je bil na Primorskem zelo priljubljen. »Vsi smo ga komaj čakali in se že naslednji dan odpravili v Trst po besedila, potem pa smo doma prepevali in pred ogledalom posnemali pevce. Italijanska glasba je Primorsko zelo zaznamovala, kar zadeva slovensko glasbo, pa so bili takrat najpomembnejši Beneški fantje pa Avseniki in še nekateri drugi, ki so prišli za njimi,« se spominja.  

Ansambel Primorski fantje, s katerim je kasneje zapela, se je predstavil v Četrtkovem večeru, na televiziji pa v oddaji 3 x 3, ki je bila takrat v Škofji Loki. Med gledalce so zmetali na ducate mornarskih kap, kar je pritegnilo veliko pozornost. Ansambel je bil povabljen tudi v studio 14, kjer so prvič snemali, na svoji glasbeni poti pa so Primorski fantje izdali enajst kaset in devet zgoščenk pa tudi tri videokasete.

Sestavni del glasbene poti ansambla so bili tudi festivali domače glasbe. »Na festivalih smo bili vedno dva do tri dni, ker so bile na sporedu najprej vaje, potem je prišla daljša noč, saj smo Primorski fantje vedno imeli s seboj flaškon dobrega refoška. Pesem je bilo slišati do jutra in nihče ni šel spat,« se spominja.

Drugače oblečeni narodnjaki  

Ko je prišla v ansambel, so bili fantje oblečeni v bele hlače in mornarske majice, takoj jim je predlagala opaznejše obleke. Krojač iz Žalca jim je naredil bolj oficirsko uniformo, h kateri so pristajale tudi mornarske kape. Do zdaj so jih med nastopi zmetali med občinstvo že približno 1.300 … Kakšno pa je bilo njeno oblačilo? »Mini krilce, kar med pevkami narodno-zabavne glasbe ni bilo v navadi. In ko smo šli na Ptujski festival, sem tam srečala šiviljo, ki mi je naredila najlepše oblekice, v katerih sem kasneje veselo poskakovala in plesala na festivalih in veselicah. Ljubitelje narodno-zabavne glasbe je na začetku motilo tako moje mini krilo kot tudi to, da nismo imeli narodnih noš. Kasneje pa je postal to naš zaščitni znak.«                                                                                                        

S skladbo Še en bičerin so prvič uspešno nastopili na festivalu v Števerjanu, in ko so se peljali tja, si je Ivica zaželela, da bi z božjo pomočjo prejeli vsaj eno »mičkeno« nagrado. Zaželela si je le potrditev, da delajo prav, da imajo dobro glasbo. In uspelo jim je. Skladba Decembrski dan pa je pesem, ki je že dolgo prisotna v marsikateri slovenski hiši in jo igrajo tudi številni mlajši ansambli. Preden so šli prvič v Avstralijo, so prav posebej za svoje prijatelje v Sydneyju napisali skladbo Jast pridem nazaj (na 7. July) in tam so jo takoj vzeli za svojo. Iz novejšega obdobja pa Ivica omeni še skladbo Ledene rože, ki je zelo čustvena. Še vedno zelo rada nastopa. »Kako le ne bi, kajti ko pridem na oder, vidim toliko veselih obrazov, vsi si želijo zabave in biti brez skrbi.«

V novem letu bralcem želi, da se čim večkrat zavrtijo in pozabijo na skrbi, kajti najpomembnejše je, da smo zdravi in v dobri družbi, se imamo radi in včasih skupaj zapojemo in zaplešemo. 

Drago Vovk


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media