Letos napovedani dve uskladitvi pokojnin
Na decembrski seji so člani sveta Zpiza med drugim obravnavali finančni načrt zavoda za leto 2018. Gre za pomemben dokument za poslovanje zavoda. Pri tem je pomembno, da se je leto 2017, kar zadeva poslovanje zavoda, izteklo dokaj dobro. Pri oceni realizacije poslovanja je zavod upošteval dejansko realizacijo za obdobje 8 mesecev ter projekcijo finančnega poslovanja do konca leta in ne nazadnje nova izhodišča makroekonomskih gibanj, ki jih je jeseni pripravil UMAR.
Po oceni naj bi zavod leto 2017 zaključil z izravnanimi dohodki in odhodki v obsegu 5.125.058.857 evrov. Če ocenjeno realizacijo primerjamo s finančnim načrtom za leto 2017, ugotovimo, da bo realizacija nižja od načrtovane za 0,8 odstotka. Spodbudno je, da so nižje ocenjeni skupni odhodki zavoda posledica nižjih stopenj rasti posameznih kategorij uživalcev, predvsem starostnih in invalidskih, na drugi strani pa je spodbudno, da so višji davčni in nedavčni dohodki, kot so bili upoštevani v načrtu. In prav zaradi tega bo obveznost državnega proračuna manjša, kot je bila predvidena, in to za 137,2 milijona evrov.
Finančni načrt za leto 2018
Zavod mora pri pripravi finančnega načrta upoštevati številne zakone kot tudi podzakonske akte, poleg zadnjih sprememb ZPIZ-2 tudi Zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819).
Finančni načrt za leto 2018 predvideva v skladu z veljavno zakonodajo izravnane dohodke in odhodke v obsegu 5.352.120.049 evrov, kar pomeni za 4,4 odstotka več, kot je bila ocena za 2017.
Kar zadeva dohodke, lahko iz finančnega načrta ugotovimo, da se nadaljuje pozitivna rast glavnega vira dohodkov, to je prispevkov za socialno varnost. Ti prispevki naj bi v strukturi skupnih dohodkov zavoda bili še višji, kot izhaja iz ocene za 2017, in sicer naj bi predstavljali 75,6 odstotka, to je za 0,6 odstotka več kot v oceni za 2017. To je vsekakor zelo spodbudno, upoštevaje nova makroekonomska gibanja, ki predvidevajo 2-odstotno rast števila prejemnikov plač in 3,6-odstotno rast plač, kar seveda vpliva na povečanje nominalne rasti prispevne osnove za 5,7 odstotka. Ne smemo namreč prezreti, da so prav prispevki glavni vir pokojninske blagajne. Ta vir pa tvorijo prispevki zaposlenih, prispevki delodajalcev, prispevki samozaposlenih in tudi prispevki od dijaškega in študentskega dela.
Glede na omenjeno pozitivno rast glavnega vira se je treba zavedati, da so posledično potrebni nižji transferni dohodki, med katere spada glavni vir, to so sredstva iz državnega proračuna. Celotni transferni dohodki so načrtovani v skupni višini 1.276.653.510 evrov, to je za 2,2 odstotka več, kot je ocenjeno za leto 2017. V strukturi skupnih dohodkov znašajo 23,9 odstotka, kar je za 0,5 odstotka manj, kot znaša ocena za 2017. Kar zadeva potrebna sredstva iz državnega proračuna, se je treba zavedati dveh obveznosti. Po 161. členu ZPIZ-2 mora proračun zagotavljati sredstva za tekoče obveznosti državnega proračuna, to je za pokojnine in druge prejemke po posebnih predpisih ter za izpadle prispevke za socialno varnost. Iz tega naslova se načrtujejo sredstva v višini 223 milijonov evrov. Druga obveznost proračuna pa temelji na 162. členu ZPIZ-2, po katerem mora proračun kriti celotno razliko med dohodki in odhodki zavoda. Ta obveznost je načrtovana v višini 960.576.814 evrov.
Med transferne dohodke spadajo še nekatera druga sredstva, omenim naj posebej le 50 milijonov evrov, ki naj bi jih zagotovil KAD oziroma njegov pravni naslednik. Tu so še drugi dohodki, ki pa v strukturi skupnih dohodkov znašajo le 0,5 odstotka. Večji del predstavljajo dividende Zavarovalnice Triglav v višini 19.591.570 evrov.
V strukturi skupnih odhodkov zavoda predstavljajo glavnino odhodki za pokojnine 4.507.929.273 evrov, kar pomeni 84,2 odstotka. V primerjavi z oceno za leto 2017 so višji za 4,5 odstotka ali 194,7 milijona evrov. Pri teh odhodkih pa so najvišji odhodki za starostne pokojnine (77,9 odstotka), pri katerih so zajete tudi 20-odstotne predčasne ali starostne pokojnine in delne pokojnine. Za te pokojnine je načrtovano za 5,3 odstotka več sredstev, kot znaša ocena za leto 2017. Pri tem pa je treba vedeti, kolikšna rast povprečnega števila uživalcev starostnih pokojnin je načrtovana. Le-ta znaša 2,3 odstotka, če pa ne upoštevamo 20-odstotnih predčasnih ali starostnih pokojnin in delnih pokojnin, pa je predvidena rast le v obsegu 1,7 odstotka. Spodbudno pa je tudi to, da sta v letu 2018 načrtovani dve uskladitvi pokojnin.
Uskladitev pokojnin
Finančni načrt predvideva, da bo prva uskladitev pokojnin izvedena v skladu z ZPIZ-2 v februarju 2018 v višini 2,2 odstotka z veljavnostjo od 1. januarja 2018 naprej. Druga uskladitev pa bo izvedena v aprilu 2018, in to kot izredna uskladitev v skladu s 1. odstavkom 65. člena ZIPRS 1819. Morda bo nekatere tako »visoka« načrtovana uskladitev nekoliko presenetila, ko pa smo bili do zdaj deležni zelo skromne ali nobene uskladitve. Vendar zaradi ugodnih gospodarskih gibanj lahko utemeljeno pričakujemo in zahtevamo, da od tega tudi upokojenci dobimo svoj primerni delež. Svet zavoda si je že do zdaj močno prizadeval za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev in prav zaradi ugodnih gospodarskih gibanj že spomladi opozoril Vlado RS, da bi bilo prav, če bi postopoma nadomestili tiste uskladitve, ki jih v preteklosti zaradi gospodarske in finančne krize upokojenci niso bili deležni. Upamo, da je druga načrtovana uskladitev v letu 2018 že zametek uresničevanja zahtev upokojencev.
Sicer pa vas nekateri politiki prepričujejo, da bodo v prihodnosti še darežljivejši. Takih predvolilnih obljub in bombončkov smo bili že večkrat deležni, žal pa jih niso uresničili. Menim, da smo dovolj realni in se zavedamo, da ne moremo razdeliti več, kot ustvarimo, in da obstajajo še drugi državljani, na katere blaginjo moramo misliti. Potrebno bo širše soglasje za uresničitev ustavnega načela, da je naša država socialna država.
Za zdravstveno zavarovanje in socialno varnost
Odhodki za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so načrtovani v višini 407.469.891 evrov in bodo v primerjavi z oceno za 2017 višji za 5,1 odstotka. V strukturi skupnih odhodkov pa predstavljajo 7,6 odstotka, to je za 0,1 odstotka več, kot znaša ocena za 2017.
Med odhodke za zagotavljanje socialne varnosti spadajo predvsem sredstva za izplačilo letnega dodatka, dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnin. V finančnem načrtu za leto 2018 so načrtovana v višini 245.433.551 evrov in so v primerjavi z oceno za 2017 višja za 4,2 odstotka, predvsem zaradi višjih sredstev za izplačilo letnega dodatka ter dodatkov za pomoč in postrežbo.
Za letni dodatek se načrtujejo sredstva v višini 132.060.345 evrov, kar pomeni za 7,8 odstotka več, kot znaša ocena za 2017. Ta sredstva so načrtovana v skladu z 69. členom ZIPRS1718, ki na novo določa pogoje in višine za pridobitev letnega dodatka. Naj pojasnim, da se pri določitvi višine letnega dodatka za leto 2018 enako kot v letu 2017 upošteva tudi znesek dela vdovske pokojnine ter višine pokojnine, prejete od tujega nosilca sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Preden bo prišlo do izplačila letnega dodatka, vas bomo o njihovih višinah in času izplačila pravočasno obvestili, bodo pa zneski nekoliko višji.
Pri dodatku za pomoč in postrežbo je načrtovana 2-odstotna rast povprečnega števila teh uživalcev, kar ne preseneča, pa čeprav število vseh uživalcev pokojnin skromno narašča.
Tu so še stroški zavoda, ki v strukturi skupnih odhodkov znašajo le 0,8 odstotka, kar je enako kot v oceni za 2017. Torej za celotno delovanje zavoda je načrtovano 43.588.191 evrov, kar je za 1,8 odstotka več, kot je ocena za 2017.
