Več pravne varnosti za nekatere zavarovance

Dobro je vedeti | jan. '18

V prejšnji številki smo najavili tudi kratko predstavitev druge pomembne novosti, uveljavljene z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E), ki se nanaša na ureditev upoštevanja obdobij, prebitih v delovnem razmerju, za katera niso bili obračunani in plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v pokojninsko dobo. Že takoj na začetku moramo opozoriti na to, da se sprejeta ureditev nanaša izključno na zavarovance delavce, vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, brez vpliva na obračun prispevkov za to zavarovanje, nikakor pa ne tudi na druge zavarovance.

Spomnimo na ureditev, veljavno do te zakonske spremembe, po kateri se zavarovancu, vključenem v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, štejejo v zavarovalno dobo (in s tem tudi v pokojninsko dobo), ki vpliva na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnin, določenih v ZPIZ-2, praviloma le tista obdobja zavarovanja, za katera so bili plačani predpisani prispevki. Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, se zavarovancu v pokojninski dobi upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe. Odvisen je od deleža plačanih prispevkov glede na celotno višino obveznosti, nanašajočo se na obdobje zavarovanja, za katero ti niso bili v celoti plačani. Izjema od tega splošnega pravila pa velja za zavarovance delavce, vključene v obvezno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega na območju Republike Slovenije, in zavarovance delavce, vključene v obvezno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili poslani na delo v tujino in tam niso bili obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili napoteni, če z mednarodno pogodbo ni bilo predpisano drugače. Tem zavarovancem delavcem se štejejo v zavarovalno dobo (in s tem tudi v pokojninsko dobo) obdobja, za katera delodajalec sicer ni plačal predpisanih prispevkov, jih je pa obračunal od zavarovančeve plače. Ti namreč nimajo na izpolnjevanje obveznosti delodajalcev po predpisih o delovnih razmerjih in davčnih predpisih do njih nobenega vpliva. Na ta način jim je zakonodajalec zagotovil varstvo pričakovanih pravic.

Po predpisih o davčnem postopku je delodajalec zavezan oddati na dan izplačila plač delavcem obračun prispevkov za socialno varnost od izplačanih plač in drugih prejemkov ter jih tudi plačati. Obračun evidentira davčni organ, ki je zavezan nadzoru izpolnjevanja delodajalčevih obveznosti. Če delodajalec izplačila plače ne zagotovi, obveznost obračuna davčnih odtegljajev, s tem pa tudi prispevkov za socialno varnost, ne nastane. Ker obračun prispevkov ni izkazan, formalno pogoji za štetje take zavarovalne dobe v pokojninsko dobo niso izpolnjeni. V skladu z mnenjem pristojnega ministrstva pa so se delavcem v delovnem razmerju takšna obdobja vseeno štela do vzpostavitve individualnih evidenc v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba na podlagi prijav in odjav v matični evidenci zavarovancev, ne glede na to, ali so bili prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunani in plačani.

1. januarja 2018 je zavod vzpostavil individualne evidence prispevkov zavarovancev. Na podlagi podatkov iz obračunov davčnih odtegljajev, ki vsebujejo tudi podatke, potrebne za oblikovanje pokojninske osnove, prejetih od Finančne uprave Republike Slovenije, bo za vse delavce v delovnem razmerju oblikoval obrazec M-4 za leto 2017 in nato za prihodnja leta. Z medsebojno primerjavo tako sporočenih podatkov s prijavami in odjavami v zavarovanje bo lahko ugotovil, da delodajalec za posameznega zavarovanca obračuna davčnega odtegljaja za določeno obdobje ni posredoval, zaradi česar pogoji za njegovo štetje v pokojninsko dobo niso izpolnjeni.

Visoke globe za neplačnike prispevkov

Z namenom, da zavarovanci delavci, ki nimajo nobenega vpliva na obveznosti delodajalcev v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost, ne bi bili prikrajšani pri pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa sprejeta dopolnitev, uveljavljena z ZPIZ-2E, še naprej omogoča upoštevanje takih obdobij v pokojninsko dobo pod pogoji, določenimi v njej. Ureditev je zasnovana tako, da naj bi bilo v prihodnje takih primerov v praksi čim manj.

Navedena dopolnitev zavezuje zavod, da najpozneje v 30 dneh po prejemu podatkov finančne uprave o tem, da za posameznega delavca, vključenega v obvezno zavarovanje, ni bil predložen obračun davčnega odtegljaja (ki vključuje tudi prispevke za socialno varnost), pošlje tako zavarovancu kot tudi njegovemu delodajalcu obvestilo o neizpolnjevanju delodajalčevih obveznosti, ki mu jih nalagajo predpisi o delovnih razmerjih in davčnem postopku.

Obvestilo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del se nanaša na poziv delodajalcu, posredovan prek portala e-Davki, da mora delavcu izplačati plačo, če je še ni, in posredovati finančni upravi obračun davčnega odtegljaja v skladu s predpisi o davčnem postopku. Drugi del obvestila pa je namenjen seznanjanju delavca z obdobjem zaposlitve, na katero se nanaša, in posledicami dejstva, da mu delodajalec ni izplačal plače oziroma izkazal obračuna davčnega odtegljaja. Če mu plača ni bila izplačana, bo to vplivalo na višino pokojninske osnove pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja. To obdobje bo pri določitvi pokojninske osnove namreč preskočeno. Delavcu bodo v pojasnilu navedene pravne možnosti za varstvo pravic, priložen pa bo tudi poziv, da finančni upravi sporoči, da mu je bila plača izplačana, in se izreče tudi o višini te plače.

Obvestilo, poslano zavarovancu, bo zavod vključil v informativno osebno evidenco obveznega zavarovanja, ki jo mora voditi za vsakega zavarovanca. 

Zavod bo moral obvestilo, ki ga bo posredoval delodajalcu in zavarovancu delavcu, v elektronski obliki posredovati tudi finančni upravi in Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

Delodajalec, ki finančni upravi ni posredoval obračuna davčnega odtegljaja, je že po obstoječi ureditvi storil prekršek, za katerega je bila predpisana določena globa. Po določbah ZPIZ-2E pa se bo kot prekršek obravnavalo tudi dejstvo, ki ga bo ugotovila finančna uprava v okviru davčnega nadzora, izvedenega po zakonu, ki ureja davčni postopek, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače. Predpisane globe, odvisne od velikosti in vrste delodajalca, so razmeroma visoke in naj bi pripomogle k temu, da naj bi bilo v prihodnje takšnih kršitev čim manj.

Z namenom, da ne bi prihajalo do dvojnih postopkov pri ugotavljanju prekrškov, povezanih z obveznostjo izplačila plač in obračunavanjem davčnih odtegljajev, zakon zavezuje pristojna organa za vodenje teh postopkov (Finančno upravo Republike Slovenije in Inšpektorat Republike Slovenije), da se o začetih postopkih medsebojno obveščata.

 Jože Kuhelj


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media