Še trije novi predlogi za spremembo in dopolnitev ZPIZ-2
V razmeroma kratkem času so bili v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije posredovani kar trije predlogi poslanskih skupin za spremembo in dopolnitev sedanjega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ali je takšna vnema pri spreminjanju obstoječe zakonske ureditve (dva predloga sta bila namreč tudi dejansko uresničena) posledica zavedanja, da je bilo v času krize upokojencem naloženo (pre)veliko breme pri njenem razreševanju in je treba nekaj storiti za izboljšanje njihovega položaja, ali pa so ti le rezultat priprav na bližnje državnozborske volitve in priložnost za pridobivanje volilnih glasov pri upokojencih. Odločitev prepuščamo bralcem, ki jim v nadaljevanju namenjamo kratko predstavitev bistvene vsebine podanih predlogov, ne da bi jih dodatno komentirali, kar je, glede na to, da pomenijo šele formalen začetek predpisanih postopkov za njihov morebitni sprejem, tudi razumljivo.
Prvi predlog je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Matejem Toninom posredovala že 26. oktobra 2017. Vsebuje več različnih sprememb. Prva se nanaša na dopustnost dvojnega statusa: tako uživalca starostne pokojnine v pripadajoči višini kot tudi zavarovanca, in to brez vpliva na višino pokojnine. To pravico naj bi imel zavarovanec, ki že opravlja ali pa začne opravljati dejavnost v obsegu, ustreznem polnemu delovnemu oziroma zavarovalnemu času, če je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-2 ali prejšnjem zakonu. Zagotovljena pa naj bi bila tudi uživalcu starostne pokojnine, ki že opravlja ali začne opravljati dejavnost v obsegu, ustreznem polnemu delovnemu oziroma zavarovalnemu času. V obeh primerih naj bi se starostna pokojnina v polnem obsegu izplačevala upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vloženi zahtevi, ne glede na to, da naj bi sočasno opravljal tudi določeno dejavnost v polnem oziroma zavarovalnem času in tako pridobil tudi lastnost zavarovanca iz obveznega zavarovanja.
Več predlogov se nanaša na spremembe določb o odškodninski odgovornosti fizičnih in pravnih oseb. V primerjavi z veljavno ureditvijo, po kateri zavod zahteva povrnitev škode od tistega, ki je iz malomarnosti povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca, bi bilo to v prihodnje mogoče le, če so navedene okoliščine nastale zaradi velike malomarnosti. Zakon v teh primerih zdaj prepušča zavodu določitev najnižjega in najvišjega zneska odškodnine, ki ga lahko zahteva od fizične osebe. Predlagana novela pa znesek mogoče odškodnine omejuje največ na 20-kratnik najnižje pokojninske osnove, če je škoda nastala iz velike malomarnosti, če pa je bila povzročena namenoma, pa naj bi jo v celoti povrnil povzročitelj.
Na novo naj bi bila urejena tudi odgovornost delodajalca za škodo, povzročeno zavodu. Sedanja ureditev omogoča zavodu povrnitev škode od delodajalca, če je invalidnost zavarovanca, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt nastala, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Predlagana sprememba pa dopušča povrnitev škode v primeru nastanka prej naštetih zavarovanih primerov, če so ti nastali zato, ker je delodajalec namenoma ali iz velike malomarnosti opustil izvajanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi. Predlagana višina odškodnine pa naj bi bila omejena na enak način, kot je za povzročitelja – fizično osebo.
Opisanima spremembama je prilagojena tudi določba, s katero je urejen obseg odškodnine, ki se zaradi predlaganega drugačnega urejanja odškodninske odgovornosti fizične in pravne osebe nanaša le na primere, ko zakonsko določeni zavezanci zavoda pravočasno ne obvestijo o spremembah, nanašajočih se na pravice po tem zakonu, njihov obseg ali izplačevanje.
Zadnja sprememba iz tega predloga pa zadeva obravnavo zavarovalne dobe zavarovanca, ki je bil ob prenehanju veljavnosti prejšnjega zakona, to je 31. decembra 2012, prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot predhodno brezposelna oseba, vpisana v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje. Tako obliko zavarovanja mu je omogočala prejšnja zakonska ureditev, ki jo je – skladno z določbami ZPIZ-2 – nadaljeval do izpolnitve pogojev za upokojitev. Takemu zavarovancu se zavarovalna doba, dopolnjena do uveljavitve ZPIZ-2, to je do 1. januarja 2013, po noveli zakona, uveljavljeni z ZPIZ-2E, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Če bo sprejeta predlagana sprememba, pa naj bi se mu tako štela tudi zavarovalna doba, dopolnjena s prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje od 1. januarja 2013 do izpolnitve pogojev za upokojitev.
Dokupljena pokojninska doba kot doba brez dokupa
Drugi predlog sprememb in dopolnitev ZPIZ-2, ki ga je 5. decembra 2017 vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom, se nanaša na drugačno obravnavo zavarovalne dobe, dokupljene pred 31. decembrom 2012, po takrat veljavnih predpisih in zavarovancev – kmetov, ki so se v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnim od 1. januarja 1983, šteli za zavarovance, zavarovane za ožji obseg pravic, čeprav so dejansko plačevali prispevke v višini, določeni za zavarovance, zavarovane za širši obseg pravic. Pokojninska doba, dokupljena do 31. decembra 2012, naj bi se po tem predlogu štela kot pokojninska doba brez dokupa, navedeni zavarovanci pa kot zavarovanci, zavarovani za širši obseg pravic.
Predlagatelji zagotavljajo možnost nove odmere starostne pokojnine ali starostne pokojnine namesto predčasne pokojnine uživalca, ki je z dokupljeno pokojninsko dobo do 31. decembra 2012, šteto kot pokojninska doba brez dokupa, uveljavil pravico do starostne ali predčasne pokojnine. Takšno možnost pa naj bi imel tudi uživalec delne pokojnine, uživalec sorazmernega dela pokojnine in zavarovanec, ki se mu izplačuje 20 odstotkov pokojnine.
Do nove odmere pa naj bi bil upravičen tudi uživalec pokojnine, ki je dejansko plačeval prispevke v obsegu, določenem za širši obseg pravic. Če taka sprememba vpliva tudi na višino delne pokojnine, sorazmernega dela pokojnine oziroma izplačila 20 odstotkov pokojnine, pa tudi ti upravičenci.
Nova odmera naj bi bila pogojena z vložitvijo zahteve zanjo. Zahtevki, vloženi v šestih mesecih od začetka uporabe predlaganega zakona, zagotavljajo novo odmero in izplačilo od začetka uporabe predlaganega zakona, pozneje vloženi zahtevki pa od prvega dne naslednjega meseca po podani zahtevi.
Predlog zakona nalaga zavodu obveznost, da v 30 dneh po njegovi uveljavitvi obvesti o pravicah po predlaganem zakonu vse uživalce pokojnin, ki so jim bile pokojnine odmerjene tako, da se jim dokupljena pokojninska doba do 31. decembra 2012 ni obravnavala enako kot pokojninska doba brez dokupa.
O dodatni uskladitvi pokojnin
Tretji predlog pa je 7. decembra 2017 vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Francem Juršo. Njegovi podpisniki predlagajo dopolnitev navedenega zakona z določbami o dodatni uskladitvi pokojnin. Z njo naj bi zagotovili odpravo posledic, nastalih zaradi varčevalnih ukrepov, sprejetih od leta 2010 naprej, bodisi s posebnimi interventnimi zakoni bodisi zakoni o izvrševanju proračunov Republike Slovenije. Kot je znano, so navedeni predpisi omejevali ali celo popolnoma onemogočali usklajevanja pokojnin po določbah sistemskega zakona in vplivali na bistveno poslabšanje gmotnega položaja upokojencev in upravičencev do prejemkov, ki se usklajujejo na enak način kot pokojnine.
Na podlagi predlaganih določb o dodatni uskladitvi pokojnin naj bi se pokojnine, nadomestila iz invalidskega zavarovanja, dodatki k pokojninam po zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, in akontacije pokojnin po odloku o izplačevanju akontacij pokojnin, ki so jih osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji uveljavile v republikah SFRJ, uveljavljene do 31. decembra 2018, od začetka vsakega koledarska leta od 1. januarja 2019 naprej pa do vključno leta 2021 uskladile za 2 odstotka, od začetka leta 2022 pa še za 1 odstotek.
Navedene uskladitve naj bi se izvedle poleg redne uskladitve, ki jo že ureja sistemski zakon.
Nadaljnjo usodo naštetih predlogov pri obravnavah v pristojnih matičnih delovnih telesih in samem državnem zboru bomo seveda pozorno spremljali in o njihovih morebitnih sprejemih poročali tudi v Vzajemnosti. Sprejete spremembe in dopolnitve ZPIZ-2 bomo tudi podrobneje predstavili in jih komentirali. Vsem, ki se že pred tem želijo še podrobneje seznaniti z naštetimi predlogi in njihovimi obrazložitvami, pa predlagam, da si jih ogledajo na spletnih straneh državnega zbora.
