Številne prednosti hormonskega zdravljenja
Pred stotimi leti so ženske povprečno dočakale okrog štirideset let, danes jih več kot osemdeset, zato niso poznale menopavznih težav, ki pestijo sodobne ženske. Pri 50 letih so sredi delovnega ustvarjanja in pred njimi je še več kot tretjina življenja, zato lahko ob morebitnih težavah, ki jih povzroča usihanje hormonov, poiščejo strokovno pomoč. Slovensko menopavzno društvo, ki deluje od leta 1997, dolga leta ga je vodila prof. dr. Helena Meden Vrtovec, od leta 2014 pa prim. dr. Lucija Vrabič, spremlja svetovno znanje in trende ter širi in razvija znanje o varni uporabi nadomestnega hormonskega zdravljenja pri nas. Vodilni strokovnjaki s področja ginekologije so pred kratkim opozorili na polresnice in mite o premagovanju menopavznih težav s hormoni in poudarili prednosti hormonskega zdravljenja, saj učinkovito preprečuje številne bolezni, podaljšuje življenje in izboljša njegovo kakovost.
Še do nedavnega je bilo področje ženskega zdravja, za katero je veljalo prepričanje, da ni kaj zdraviti, saj gre za naravni potek in bližnjico k starosti, zapostavljeno. Odnosa do menopavze se v razvitem svetu, ki časti kult mladosti, drži nekaj slabšalnega. Ni pa tak odnos značilen za vse predele sveta, v nekaterih kulturah dobijo ženske veljavo šele po menopavzi. Kadar imajo ženske težave, najpogosteje gre za spremembe menstrualnega ciklusa in vročinske oblive, nespečnost, razdražljivost, čustveno nestanovitnost, neodločnost, jokavost, glavobole, bolečine v sklepih, pospešeno bitje srca in številne druge, je treba nadomestiti poglavitni vzrok težav, upad hormonov, predvsem estrogena. Ginekologinja prim. dr. Lucija Vrabič iz Zdravstvenega doma Kranj pravi, da zaradi njihovega pomanjkanja po več letih nastopijo srednjeročne posledice v predelu sečil in spolovil/rodil, dolgoročne pa so mogoče srčno-žilne bolezni in osteoporoza. Ženskam svetuje tudi spremembo življenjskega sloga: zdravo prehrano, redno gibanje, metode obvladovanje stresa. Poudarila je, da so veliko škode naredile bombastične novice o škodljivosti hormonskega zdravljenja, zaradi katerih so nekatere ženske prenehale zdravljenje, čeprav so ga potrebovale. Opozorila je še, naj ne nasedamo propagandi o bioidentičnih hormonih kot edino pravih, saj gre za nepreizkušene pripravke brez ustreznih kontrol učinkovitosti in varnosti. Posledice jemanja teh pripravkov pa so lahko zelo hude.
S hormoni nad inkontinenco
Poznamo več oblik hormonskega zdravljenja, pri tem pa je doc. dr. Branka Žegura, specialistka ginekologije in porodništva na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor, poudarila, da uporabljajo čim manjši odmerek in zdravljenje priporočajo, ko koristi pretehtajo tveganja. Zdravljenje je priporočljivo začeti čim prej po menopavzi, prilagajajo pa ga vsaki ženski posebej, najučinkoviteje pa je pri srednje močnih in izrazitih menopavznih težavah. Študije dokazujejo, da je pravočasen začetek terapije odličen za srce in ožilje, ugodni pa so tudi učinki preprečevanja raka na debelem črevesu, sladkorne bolezni tipa 2 in celo nastanka kognitivnih motenj in demence ter zaščitni učinek pred aterosklerozo, če je manj kot 10 let od menopavze. Obstaja oralno hormonsko zdravljenje v obliki tablet in parenteralno v obliki obližev in od letos tudi kot pršilo. Pri zadnjih oblikah zdravljenja se izognemo prehodu zdravila skozi jetra, odmerki estrogena so nižji, hkrati pa je tudi manj nezaželenih učinkov.
Na vzroke za staranje urogenitalnega trakta pri ženskah je opozoril prof. dr. Adolf Lukanovič, specialist ginekologije in direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Urinarni in genitalni trakt sta povezana, delujeta in se spreminjata pod vplivom hormonov. Zaradi pomanjkanja hormonov – zlasti estrogena – to povzroči spremembe na vseh organih, ki so najpogosteje vzrok za nastanek stresne urinske inkontinence in urgentne inkontinence. Pri obeh se je kot učinkovita izkazala vaginalna hormonska terapija – uporaba estrogena v obliki vaginalnih pesarjev. Prav tako se je uveljavilo zdravljenje z estrogeni pri ponavljajočih se okužbah urinarnega trakta v pomenopavzi. Tudi prof. Lukanovič je poudaril, da je smiselna uporaba estrogenov v zgodnji menopavzi.
Menopavza je dogodek, natančneje zadnja menstruacija v življenju ženske, ki jo v razvitem svetu ženske doživijo po 50. letu starosti. Klimakterij pa je obdobje, ki traja že nekaj let pred menopavzo in leto dni po njej, zaznamujejo pa ga številne spremembe v razpoloženju in počutju ženske.
