Dan Zdusa v znamenju optimizma
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, je ob dnevu Zdusa, ki so ga prvič zaznamovali 15. decembra lani, predstavil program in usmeritve zveze za leto 2018 ter menja o aktualnih temah, ki zadevajo upokojence. Dogodka so se udeležili ministri vlade RS Dejan Židan, Milojka Kolar Celarc, dr. Anja Kopač Mrak in Karl Erjavec.
Zveza društev upokojencev Slovenije bo letos svoje dejavnosti usmerila v naslednje najpomembnejše naloge: gmotni položaj upokojencev, pokojnine, zdravstveno varstvo in zavarovanje, socialne pravice in bivalni standard; stalni nadzor človekovih zakonsko in drugače določenih pravic starejših; memorandum Zdusa za leto 2018; skrb za aktivno, zdravo in varno staranje članstva v skladu s smernicami strategije dolgožive družbe; krepitev pomoči starejšim in organizacija prostovoljstva starejših; upravičiti je treba poslanstvo Zdusa kot ene izmed največjih civilnih neodvisnih družb v Republiki Sloveniji; okrepiti je treba aktivno državljanstvo s poslanskimi skupinami in resornimi ministrstvi in vlado.
Zdus bo spremljal vse naloge, ki bodo delovale vzporedno z načrtovalci razvoja v skrbi za starejše, in posledično pripravo zakonodaje, ki posega v delo in življenje starejših. Obiski pri poslancih Državnega zbora Republike Slovenije, poslanskih skupinah, po potrebi tudi pri predsednikih strank bodo stalnica dela vse leto, še posebej v času priprave in sprejemanja zakonodaje, ki posega na področja dela in življenja starejših.
Na področju zaščite človekovih zakonsko in drugače določenih pravic starejših si bo Zdus še bolj prizadeval za redno in izredno usklajevanje pokojnin, zagotavljanje letnega dodatka za vse upokojence, vrnitev pravice do pogrebnine za vse državljane, vrnitev pravice do seniorske olajšave pri dohodnini ter redno zagotavljanje usklajevanja drugih upravičenih socialnih prejemkov, zato predlaga:
- da se zagotovi, da se od leta 2018 naprej pokojnine redno usklajujejo tako, kot to določa sistemski zakon;
- da se v letu 2018 in naslednjih letih ob nadaljevanju gospodarske rasti skupaj z uskladitvijo pokojnin, ki jo na tej podlagi omogoča sistemski zakon, izvedejo tudi uskladitve, s katerimi bi vsaj deloma nadomestili negativne učinke interventne zakonodaje, ki je od leta 2010 naprej po predhodnih ocenah vplivala na znižanje ravni pokojnin za 12,6 odstotka, od tega 8 odstotkov neusklajenih oz. neizplačanih;
- da naj se uveljavi sprememba lestvice za odmero starostnih (s tem pa tudi predčasnih in invalidskih) pokojnin, določene v ZPIZ-2, tako da bi uživalcem zagotavljala za 40 let pokojninske dobe pokojnino najmanj v višini 65 odstotkov od pokojninske osnove (zdaj za moške 57,25 odstotka, za ženske 63,5 odstotka, nato od leta 2020 naprej 61,5 odstotka, do leta 2022 – po izteku prehodnega obdobja – pa 60,25 odstotka);
- da se tako v letu 2018 kot tudi v naslednjih letih letni dodatek izplača vsem upravičencem, določenim v sistemskem zakonu, v rokih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
- da bodo do pogrebnine upravičeni družinski člani ali druge osebe, zadolžene za pokop pokojnika, in ne glede na njihov socialni položaj prejmejo 500 evrov za pogrebne stroške (velja za vse enako);
- da se ohrani posmrtnina, do katere so upravičenci upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka v višini 288,81 evra v enkratnem znesku.
ZDUS si bo še naprej prizadeval, da se zdravstvena reforma izpelje še v tem mandatu vlade, kar pomeni, da mora biti sprejeta v prvih treh mesecih leta 2018. Še posebej pozorno bodo spremljali dokončanje, oblikovanje in sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci, vključno s finančnim vidikom podpore načrtovanih dejavnosti, ki bodo izhajale iz zakonskih določil in podzakonskih aktov. K predlogu zakona so sicer v lanskem letu dali kar nekaj pripomb.
Osnutka avtonomnega rezervnega demografskega sklada nismo dočakali, je poudaril Janez Sušnik, in smo prepričani, da v času delovanja te vlade in državnega zbora sklad ne bo imel zakonske podlage. To je velika škoda, saj so se v Zdusu zelo potrudili, da bi posebno pri reorganizaciji Kada in z dodatnimi viri posvetili posebno pozornost vzdržnosti sklada za prihodnje rodove.
Ob dejstvu, da so upokojenci lastniki velikega števila nepremičnin, bo letos po vsej verjetnosti spet dan v razpravo zakon o davku na nepremične, ki ne sme biti naravnan tako, da bo predstavljal dodatno breme upokojencem, predvsem tistim z najnižjimi prejemki, ali da bodo – kot posledica tega zakona – upokojenci zaradi osebnih stisk in nizkih prejemkov svoje nepremičnine izgubili in posledično postali breme državi. Janez Sušnik je še dejal, da bodo še naprej krepili sodelovanje z državnim zborom in državnim svetom, ekonomsko-socialnim svetom in sindikati. Treba je nadaljevati sodelovanje s sorodnimi organizacijami za starejše in tudi z Mladinskim svetom Slovenije, Študentsko organizacijo Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije in drugimi organizacijami s ciljem medgeneracijske povezanosti in medsebojne solidarnosti.
Na področju mednarodnega sodelovanja bodo nadaljevali delo v mednarodnih povezavah (EURAG, AGE Platform in pridruženo v Eurocarers). Prav tako bodo sodelovali pri programih in dejavnostih na področju zdravega, aktivnega in varnega staranja ter v povezavi s strategijo dolgožive družbe.
Mag. Dejan Židan, podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je poudaril, da je socialna politika ključno vezivo te družbe in ne smemo pozabiti, kaj vse smo skupaj že dosegli z zmanjševanjem razlik. Dodal je, da je bil pomemben korak narejen z uvedbo minimalne pokojnine, ki ob izpolnjenih polnih upokojitvenih pogojih znaša 500 evrov, kar jim je uspelo uresničiti ravno na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije. Meni, da bo za blaginjo vseh generacij ključna politika, ki bo sprejeta s konsenzom in na podlagi medgeneracijskega sodelovanja ter solidarnosti med vsemi generacijami. Dejal je, da starejši ne smejo biti razumljeni kot breme družbe, temveč kot aktivni državljani, ki so s svojim preteklim delom kot davkoplačevalci in plačniki vseh prispevkov zagotavljali primerne pogoje za generacije pred nami pa tudi šolanje sedanjih generacij, ki so glavni odločevalci o pravicah starejših.
Karl Erjavec, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za zunanje zadeve, je dejal, da sta programa stranke DeSUS in Zdusa programsko enakih vsebin ter da se oboji borijo in zavzemajo za pravice starejših, invalidov ter drugih ranljivih skupin. Poudaril je, da je prišel čas, da upokojenke in upokojenci dobijo povrnjeno, kar so prispevali državi v času finančne in gospodarske krize. Zato v stranki DeSUS zahtevajo, da se v naslednjih letih prispevek upokojencev za krizo vrne upokojencem. Hkrati morajo poskrbeti za dvig minimalne pokojnine, saj je nesprejemljivo, da upokojenke in upokojenci s polno delovno dobo še vedno živijo pod pragom revščine.
Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje, se je zahvalila in izrekla priznanje vodstvu in članom za izjemno pomembno povezovalno vlogo, ki jo opravlja Zdus v naši družbi v skrbi za izboljšanje položaja upokojencev. To pomeni za skoraj tretjino vsega prebivalstva Slovenije. Vključenost v skupnost in gotovost, da nekdo čvrsto in zaupanja vredno skrbi za nas, pomaga ohranjati vitalnost. Prav življenjska moč in zdravje omogočata polno in ne nazadnje tudi koristno življenje v obdobju po zaposlenosti. Zakaj koristno? Ker lahko povečanje zdravih let vpliva na blaginjo vseh generacij in zmanjšanje izdatkov za zdravstvo, kar je zanjo kot ministrico tudi pomembno.
Dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je poudarila, da je treba zagotoviti socialno varnost in vključenost vseh generacij in izrabiti priložnosti, ki jih na različnih področjih ponujajo digitalizacija ter drugačne oblike delovne aktivnosti. Dodala je, da so prisluhnili ljudem ter ukinili zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči. Prizadevala si bo, da bodo pri uresničevanju namenili več pozornosti tistim temam, ki so bile v preteklosti nekoliko v ozadju. Gre torej za vprašanja človekovih pravic starejših, dostojnega staranja, nasilja nad starejšimi pa tudi različnih oblik starizmov (ageizmov). Dodala je, da so velikokrat glavni razlog za to napačne predstave o starosti. Ni namreč nujno, da s starostjo upadajo vse funkcije. Nekatere se lahko tudi okrepijo. Po nekaterih raziskavah so starejši srečnejši, kot je srednja generacija, cenijo tudi majhne radosti, bolj so povezani z naravo, marsikdo izžareva več notranjega zadovoljstva kot v mladosti.
Ob dnevu Zdus, ki naj bi postal tradicionalen so zaslužnim članom podelili priznanja (na fotografiji). Rožci Šonc, predsednici Društva upokojencev Novo mesto in vodji program Starejši za starejše pa so podelili podelil naziv in listino častni član ZDUS.
Družba ima enotne, skupne cilje
Predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije ter Dijaške organizacije Slovenije, Mladinskega sveta Slovenije in Študentske organizacije Slovenije so konec lanskega decembra podpisali dogovor o medgeneracijskem sodelovanju.
V vseh organizacijah se zavedajo, da je blaginja vseh prebivalcev dosegljiva samo ob tesnem medgeneracijskem sodelovanju in enakovredni skrbi za vse generacije. Tehnološki napredek in digitalizacija pa ustvarjata potrebo po učenju v vseh starostnih obdobjih in medgeneracijskem prenosu znanja.
V dogovoru so se zavezali, da si bodo skupaj prizadevali za skupno informiranje in ozaveščanje javnosti o pomembnosti medgeneracijskega sodelovanja pri spopadanju z družbenimi izzivi; aktivno vključevanje mladih in starejših v ekonomsko in družbeno življenje ter procese političnega odločanja, kjer bodo zagovarjali potrebo po medgeneracijskem sodelovanju in krepili vrednote medgeneracijskega sodelovanja, kot so solidarnost, enakopravnost in vzajemnost; aktiven prenos znanj in izkušenj med generacijami tako v delovnih procesih kot v širši družbi; oblikovanje skupnih predlogov ukrepov, ki bodo zmanjševali socialno neenakost v družbi ter zagotavljali socialno in dohodkovno varnost v vseh življenjskih obdobjih; vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja v vseh lokalnih okoljih z namenom medsebojne pomoči, druženja, učenja in večje socialne vključenosti.
Ustanovili bodo koordinacijski odbor, ki bo razpravljal o vprašanjih obeh generacij s področja vzgoje in izobraževanje, štipendijske politike, stanovanjske politike, zaposlovanja in trga dela, politične in družbene participacije, socialnega položaja mladih in starejših, zdravstva, pokojninskega sistema ipd.
Skupno bodo predlagali ukrepe in spremljali upoštevanja interesov mladih in starejših na državni ravni, dajali bodo mnenja o predlogih zakonov in drugih predpisov ter ukrepov vlade, ki se nanašajo na mlade in starejše, razpravljali in dajali bodo mnenja pristojnim institucijam ter pobude in predloge za urejanje posameznih vprašanj na področju, ki zadevajo tako mlade kot starejše.
