Pol stoletja v društvu upokojencev
Jožica Ribič
Na zboru članov Društva upokojencev Nova vas je bilo 20. marca še posebej slovesno. Jože Prevolšek, predsednik Zveze društev upokojencev Celje, in Drago Prtenjak, predsednik DU Nova vas, sta namreč izročila malo plaketo zveze 95-letni Jožici Ribič, ki je že 50 let zvesta društvu upokojencev.
Za Jožico Ribič je dolga in pestra življenjska pot. Odrasla je na kmetiji v Šmiklavžu pri Slovenj Gradcu. »Med drugo svetovno vojno je bila pri nas javka, ki so jo obiskovali številni partizani, tudi borci 1. pohorskega bataljona. Še danes se spominjam žalosti, ko smo izvedeli, da so vsi člani bataljona padli v eni sami bitki ...« obuja spomine. Iz domače vasi jo je po vojni vodila pot najprej v Slovenj Gradec in v Celje, nato pa z možem, nekdanjim partizanom in politikom, naprej po Sloveniji. V Maribor, kjer je delala na socialnem področju v času, ko so delili pakete UNRA, v Ljubljano, kjer se je rodila hči Majda, pa v Trbovlje, kjer je bil mož Alojz od leta 1950 direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik. »V Trbovljah je bilo lepo. Počutila sem se domače, ljudje so me imeli radi. Rekli so, da zato, ker sem tako preprosta. Saj sem vendar doma s kmetije in sem se z delavci lepo razumela!« A moža so čez dobro desetletje imenovali za direktorja Termoelektrarne Šoštanj in družina, v kateri so poleg hčerke imeli tudi sina, se je zopet selila – za krajši čas v Velenje, nato pa v Celje, kjer je tudi ostala. »Vse do upokojitve sem delala v računovodstvu prevozniškega podjetja Izletnik. Upokojila sem se invalidsko zaradi težav z očmi,« pripoveduje.
A tudi slabovidnost je ni odvrnila od branja. Bere knjige in vsak dan časopis Delo – ker ne gre drugače, uporablja povečevalno steklo. Ravno zaradi rednega dopoldanskega branja je za svoja leta vitalna gospa, prava korenina, tudi na tekočem z dogajanjem okoli sebe. Zdaj namreč ne hodi več toliko v društvo upokojencev in na izlete, ki so ji bili zelo pri srcu. Če ni šla z upokojenci, je šla pa v organizaciji združenja borcev NOB. Osamljena vseeno ni, saj zanjo skrbi hči: »Res dobro skrbi zame,« jo pohvali. Sama ni nikoli, saj je vedno kdo doma. Navsezadnje ima tri vnuke in sedem pravnukov.
