Št. 5, maj 2018

  • Imejte se lepo!

    maj '18

    Slaba volja nas lahko napade zaradi različnih vzrokov. Včasih je dovolj že malenkost, da nas spravi s tira. To je povsem človeško. Narobe pa je, kadar nas ne izpusti iz svojih krempljev. Najslabše je, če dovolimo, da se jeza v nas udomači, da postanemo zagrenjeni nergači, ciniki in svojo sitnobo prenašamo tudi na druge. Če se nam to že zgodi, se moramo ustaviti in si naglas reči: Ne želim si, da so drugi ljudje okrog mene sitni, zato tudi jaz ne smem biti tak! Potem se moramo korak za korakom lotiti odstranjevanja zasevkov slabe volje.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Kako dolgo še brez usklajevanja? Čeprav naj bi dodatki za pomoč in postrežbo in invalidnine za telesne okvare, zagotovljeni z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem, zagotavljali njihovim upravičencem del dodatnih finančnih sredstev za kritje povečanih stroškov, ki jih imajo zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja, na podlagi katerega so pridobili katero od teh pravic, pa je njihova višina že vrsto let nespremenjena. Medtem ko so bili zneski dodatkov za pomoč in postrežbo na zadnje na novo določeni februarja 2013, pa so zneski invalidnin za telesne okvare nespremenjeni celo vse od 1. julija 2011. Še več, z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od 1. 1. 2013 je bila pravica do invalidnine za telesno okvaro tudi izločena iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Prilagodljivi tudi pri bivanju Kje in kako preživeti starost je vprašanje, s katerim se sooči mnogo starejših zlasti takrat, ko se jim poslabša zdravje in ugotovijo, da imajo v domačem okolju veliko ovir za udobno in varno bivanje. Od tega, da je stanovanje ali kar hiša prevelika za njihove potrebe in predvsem predraga za vzdrževanje, do tega, da se zaradi stopnic, visokih pragov ali preozkih vrat težko gibajo, povrhu vsega pa so še osamljeni.

Uspešen športnik in človek z velikim srcem »Nikoli se ne smeš zapustiti in obupati,« pravi Jože Okoren iz Trebnjega, ki bo septembra praznoval sedemdeseti rojstni dan, prav na ta dan pa bo minilo tudi petdeset let življenja na invalidskem vozičku. Po operaciji na hrbtenici se je na dvajseti rojstni dan zbudil kot paraplegik.

Idiličen kraj moje mladosti »Lovrenc na Pohorju me spremlja v spominu kot idiličen kraj moje mladosti, v katerem sem pred sedmimi desetletji začel doživljati naš svet. Od tam izhaja tudi moja žena Antonija. Njegova lega med gorami me malo spominja na Kotlje, kjer živiva, in v obeh krajih mi 'smreke dišijo' enako. Škoda, da v Lovrencu turizem ne pride do takšne veljave, kot jo je imel pred desetletji, saj bi si zaradi lepe narave zaslužil več obiska,« začenja pripoved o svojem rojstnem kraju 71 – letni upokojeni zdravnik, specialist interne medicine, prim. mag. Franc Verovnik, dr. med., ki od leta 1962, ko ga je zapustil in odšel na mariborsko drugo gimnazijo, vseskozi redno spremlja tamkajšnji krajevni utrip in proučuje njegovo preteklost.

Začetniki gumbarstva – družina Dolejši Nataša Dolejši, agronomka z znanstvenim magisterijem iz arboristike (nege urbanega drevja), nadaljuje 90-letno družinsko tradicijo v izdelavi gumbov. Ko človek spozna to zanimivo, vedoželjno in nadvse delovno gospo razume, da preskok iz agronomije do gumbov zanjo ni bil težka izbira, saj sama pravi, da potrebuje vedno nove izzive. In teh ji pri gumbih ne zmanjka: »Tako majhen krogec je, vendar omogoča toliko variant, oblik, barv ...« Začelo pa se je z dedkom Čehom.

Mama je nosila harmoniko V spomin na starega prijatelja, pisca besedil in velikega ljubitelja gora, Zvonka Čemažarja, ki se je poslovil leta 2010, je pred kratkim harmonikar Tone Žagar izdal CD ploščo s 23 skladbami, ki sta jih skupaj ustvarjala od leta 1968. Tedaj ju je spoznal Boris Kovačič, tedanji urednik na Radiu Ljubljana. Tri njegove pesmi pa je prvič uglasbil in posnel šele pred nekaj meseci. Zvonko Čemažar bi bil zagotovo vesel…

Brez dela ni jela Delo je bilo najbolj cenjena odlika v starosvetni slovenski vasi. Vaški fantovski prvak je bil najboljši kosec, tisti, ki ga nihče ni prekosil! Najbolj spoštovano dekle v vasi je bila najboljša predica.Le tisto dekle kaj velja, ki obleko vso domačo ima … poje pesem.

Pol stoletja v društvu upokojencev Na zboru članov Društva upokojencev Nova vas je bilo 20. marca še posebej slovesno. Predsednik Zveze društev upokojencev Celje Jože Prevolšek in predsednik DU Nova vas Drago Prtenjak sta namreč izročila malo plaketo zveze 95-letni Jožici Ribič, ki je že celih 50 let zvesta društvu upokojencev.

Kamniški frančiškani hranijo knjižne redkosti Samostan brez knjižnice je kakor trdnjava brez orožarne, je bilo srednjeveško načelo frančiškanov. Knjižnica v samostanu in cerkvi sv. Jakoba v Kamniku iz leta 1627 hrani preko 10.000 zvezkov. Poleg tega pa je v samostanu še obilo umetnin iz minulih stoletij.

Slikarstvo v srcu od otroških let Jožica Serafinz Iga se je po smrti moža Emila vpisala na visoko strokovno šolo za risanje in slikanje – ARTHOUSE v Ljubljani in diplomirala leta 2012 pri devetinsedemdesetih letih. »Diploma mi je dala samozavest, voljo in spodbudo za nadaljnje delo,«pravi. Svojo življenjsko vitalnost, ustvarjalnost in prešernost duha prenaša na slike in s tem tudi med ljudi v svoji okolici.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Jabolčni kis za vse tegobe Pater Simon Ašič je imel zelo rad domač jabolčni kis. Venomer ga je nosil s seboj v majhni steklenici. V nekem pismu je zapisal: »Pri hrani redno uporabljam jabolčni kis, samo pri mleku in kavi ne. Pri mesu obvezno, juha dobi dober okus pri treh čajnih žličkah kisa.« Tudi svoj sodček kisa je imel v samostanu Stična, kjer je živel. Ljudje, ki so pri njem iskali pomoč za svoje zdravje, so nemalokrat dobili nekaj tega kisa za domov, če so ga potrebovali za okrevanje. V Stični še danes pridelujemo jabolčni kis.

Vzroki za izpadanje las so različni Izpadanje las je fiziološko pogojeno, saj zdravi odrasli osebi vsak dan izpade od 60 do 100 las. Proces je izrazitejši spomladi in jeseni, prav tako se lasje tanjšajo in redčijo s staranjem. Nenadno in intenzivnejše izpadanje las pa že ima svoj vzrok, vendar ni nujno, da vodi v nastanek plešavosti. Dobro je, da obiščemo dermatologa, ki bo poiskal vzrok in predlagal najustreznejše zdravljenje.

Dieta pri sladkorni bolezni Za sladkorne bolnike ni pomembna beljakovina gluten, kakor pri celiakiji, ampak zgolj glukoza, ki je osnovna sestavina ogljikovih hidratov, in odziv organizma nanjo. Več ogljikovih hidratov in večji delež glukoze v obroku pomeni izjemno povišano koncentracijo glukoze v krvi, katere presežek inzulin po hitrem postopku odstrani iz krvi do celic.

ZDRAVJE NA KRATKO

Solata je zdrava Navadna dolgolistna solata je bila zagotovo del človekove prehrane še preden je ta izumil krožnik. Viri iz antike navajajo solato (znanstv. Lactuca sativa) tudi kot zdravilo. Grk Herodot je dobrih 400 let pred našim štetjem zapisal, da je sok vrtne solate zdravilni napitek, starogrški in rimski modreci zlasti poudarjajo njeno pomirjevalno vlogo za dober spanec. Še pred njimi so uspavalno slavo solati peli stari Perzijci. Rimski cesar Avgust je bil prepričan, da ga je solata ozdravila hude bolezni, zato ji je dal postaviti celo – spomenik!

Nenadzorovano uhajanje urina  Prekomerno aktiven sečni mehur, ki sicer ni bolezen, je pa neprijetna nadloga, prizadene vsako šesto Slovenko, starejšo od 40 let. Nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca se pojavlja v vseh starostnih obdobjih in pri obeh spolih, več pa jo je pri starejših ženskah in je primerljiva s številkami drugje po svetu.Podatki govorijo, da ima kar vsaka druga ženska po menopavzi težave z uhajanjem urina.

 Previsok sladkor škoduje  Nezdrava prehrana ter pomanjkanje gibanja sta glavna krivca za povišan sladkor v krvi. Predelana živila in hrana z umetnimi dodatki vsebuje velike količine sladkorja, s čimer v telo dobimo preveliko količino glukoze. Ta je sicer glavni vir energije, a če je preveč, lahko povzroči škodo zlasti na očeh, ledvicah in živčevju, hkrati pa pripomore h hitrejšemu staranju.

Vam nagaja prostata? Prostata je majhna moška žleza, ki se nahaja na spodnjem delu mehurja, za katero je značilno, da se s starostjo povečuje, kar imenujemo povečana prostata ali benigna hiperplazija prostate.

Lahkih nog naokrog                                Pomlad je v polni meri zacvetela, pred nami so topli, vroči poletni dnevi. Čeprav se jih večina ljudi, po sivi, mrzli in turobni zimi, močno veseli, pa ta letni čas predvsem starejšim prinaša tudi številne težave in nevšečnosti. Ena izmed teh so tudi težave s krčnimi žilami. Ta neprijetna nadloga po nekaterih podatkih prizadene več kot 23 odstotkov odraslih, pri čemer oboli skoraj vsaka druga ženska, pri moških pa je ta delež nekoliko nižji. Povečano tveganje za krčne žile imajo tudi nosečnice in ljudje s prekomerno telesno težo.

Ravnotežje potrebuje moč Izbiri danes opisanih vaj je botrovala potreba ljudi različnih starosti, ki jih videvam vsak dan. Želijo okrepiti predvsem ravnotežje in moč, hkrati pa se počutiti vesele in notranje trdnejše.

Glivice so trdovratne Ko se enkrat okužimo, se jih zlahka ne znebimo. Še huje je, če jih ne pričnemo uničevati takoj, ko jih opazimo. Navadno jih najprej najdemo na palcu noge, če pa se jih ne lotimo, se hitro širijo tudi na druge zdrave prste in nohte.Še posebej so nevarne za starejše, športnike in vse, ki večino časa preživijo v nepredušni obutvi in večkrat se zgodi, da zaradi glivic na stopalu mnogi celo spremenijo način hoje ali obremenitve stopal, kar pa posledično prizadene kolena, kolke in celo hrbtenico.

 Plevel pa kar raste ... Pomlad se je razbohotila vsepovsod, tudi na njenem vrtu. Drugod so že nabirali prvo berivko in redkvice in lansko blitvo, pri njej pa so na gredah še stale palice za paradižnik od lanskega leta in tudi kakšna posušena, gnila glava zelja je kukala iz podivjanega plevela. Dobra zemlja je tu, dobro raste!

Vidimo se na Lošinju   

Na Bavarsko v rudnik soli

Letos bo paradižnik najboljši Paradižnikv domači gredici ima rad toploto in sonce, deževna poletja in vlaga mu ne prijata. Kljub temu pa smo lahko z nekaj ukrepi pri vzgoji uspešni tudi v deževnih poletjih.

Poskusite grmičasto sadje, navdušeni boste Vrtičkarji praviloma radi sadijo grmovnice, ker so manjše od jabolk, hrušk ali breskev. Praviloma so tudi manj občutljive na bolezni in škodljivce, zlasti še, če jim nudimo prave pogoje za rast. Nekatere imajo sladke, drobne plodove, druge pa grenke, trpke in kisle. Vsak pa ima svoje značilnosti. Pobliže bomo spoznali ameriške borovnice, sibirske borovnice in aronijo.

Barvita pomlad, drugič Pomladni čas je prava priložnost, da v svojo garderobo vnesete nekaj svežine: z barvnimi kosi ali dodanimi detajli, ki bodo posodobili oblačila, ki jih že imate v omari.

Andrej Kurent – večno drugi Igralec Andrej Kurent je na Tednu slovenske drame v Kranju prejel odličje »Marija Vera«, ki ga podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije za delo na področju gledališke, filmske in radijske umetnosti. Ker je bil od leta 1953 do 1994 član SNG Drama v Ljubljani, se gotovo spominjate katere izmed njegovih številnih vlog. Sodeloval je tudi pri filmu »Na svoji zemlji«. Bil je eden tistih, ki so soustvarjali slovensko eksperimentalno gledališko sceno. Poleg izvrstno odigranih gledaliških, filmskih in radijskih vlog je še posebej slovel kot sijajen govorec, kar je vodilo h kasnejšemu poučevanju študentov na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Kurentovo igralsko mojstrstvo je slovenska in jugoslovanska kritika z občudovanjem označevala kot odlično, intenzivno in ekspresivno. Ne glede na to, pa zase pravi: »Jaz sem bil večno drugi.«

Majhen cvetoč raj sredi mesta Hortikulturno društvo Kranj bo naslednje leto praznovalo šestdesetletnico, v letošnjem maju pa se že drugič vključujejo v vseslovensko akcijo Teden vseživljenjskega učenja. Člani urejajo vrt, ki stoji tik ob Prešernovem gaju in za obiskovalce bodo vrata odprli od 17. do 19. maja in od 21. do 25. maja od 9. do 19. ure. S stojnico bodo sodelovali tudi na Paradi učenja in tako, upajo, pridobili tudi kakšnega novega člana.

Po Aškerčevi (in medeni) poti Anton Aškerc velja za enega najbolj znanih slovenskih pesnikov, v njegov spomin poteka dobro obiskan pohod, ki se prične v Zidanem mostu in zaključi na Aškerčevi domačiji na Senožetih nad Rimskimi Toplicami. Letošnji bo v soboto, 16. junija, in bo tudi v znamenju čebel in medu.

Alergije pri malih živalih Tako kot ljudje, tudi mački in psi lahko pokažejo določene znake preobčutljivosti, ko njihov obrambni sistem različne snovi iz okolja ali hrane prepozna kot nevarne. Odzivi na alergene so različno intenzivni, od blagih, komaj zaznavnih do zelo močnih reakcij, ki ogrožajo življenje.

Iz koška ročnih del

V kraje sinje modrine Iz Ljubljane smo odpotovali na julijski petek, v času viška turistične sezone in se vozili po avtocesti od Zagreba, Beograda, Skopja do Aten (po nekdanji cesti bratstva in enotnosti). Avtocesta je povsod odlična, na mejnih prehodih ni bilo gneče, dlje smo čakali le na meji z Makedonijo.

Prodaja na obroke Dejstvo, da živimo v tržni ekonomiji in, da imamo v ustavi zapisano načelo svobodne gospodarske pobude, pomeni tudi to, da imamo v številnih gospodarskih panogah že močno konkurenco. Ta pa se v praksi manifestira tako, da se morajo zaradi nje različni ponudniki blaga in storitev zelo truditi, da z različnimi komercialnimi prijemi ohranijo obstoječe potrošnike oziroma, da pridobijo nove.

Kovor – so za ime krivi koli, izviri ali kali? Naselje so menda nekoč imenovali Rožni dol (Rosental), nekje v srednjem veku pa se pojavi ime Kovor (nemško Kaier, Kayer). Po ustnem izročilu obstaja nekaj razlag: Kovorski fantje so vsiljivce pogosto nagnali s kolom - po domače se mu reče kov. Druga razlaga pravi, da so ljudje, ki so se vozili s konjsko vprego, na klancih pod vozove podkladali kole, da ne bi ušli po bregu navzdol. Morda pa je kraj poimenovan po vodnih izvirih, katerim pravijo tudi kal (kav). To so mesta na travnikih, kjer po deževju na dan privre voda. Posestniku, ki je bival ob kalu so rekli Kavar in po njem so poimenoval vas. Ime se je spremenilo v Kovar in na koncu v Kovor.

Videti – in tudi biti viden Če ne vidite več dobro izpisov na števcih v avtomobilu in pa na oddaljene prometne oznake, recimo smerne table, imate problem. Niste edini. Ste pa mogoče med tistimi, ki predolgo odlašajo z obiskom okulista. Očala, kupljena na pošti so lahko le prva pomoč v sili, za en večer.

Ali imajo stari starši pravico razvajati? Pravijo, da imajo stari starši pravico razvajati, starši pa dolžnost vzgajati. Toda tudi pri pravici do razvajanja je modro upoštevati razumne meje. S čim vnuke lahko razvajamo in kaj je nedopustno?

Pohodniški kotiček Vabimo vas na že tretji pohod pod vodstvom izkušenega vodnika z licenco Planinske zveze Slovenije Janeza Alberta. Še vedno velja obljuba, da tistemu, ki se bo udeležil petih pohodov v tem letu, podarimo majico Vzajemnosti.

Enoletnice za vroča mesta Vse bolj suha in vroča poletja težko prenašajo tudi rastline na cvetličnih gredicah. V sušnih razmerah potrebujejo več oskrbe, še posebej pomembno je redno zalivanje. Zato je najbolje, da med rastlinami izberemo take, ki stresne situacije lažje prenašajo.

Kultura

 Kako do dobre paprike? V domači kuhinji so najbolj priljubljene domače paprike, različnih barv in oblik. Vsekakor priporočamo, da izbirate dobre sadike domačih proizvajalcev, ki jih lahko poiščete v vseh bolje založenih trgovinah. Dobra sorta je osnova za dober pridelek.

Vhod v hišo ali stanovanje Slaba dostopnost do vhoda v večstanovanjsko stavbo je lahko le en del težave, otežen dostop do samega stanovanja pa prav tako lahko za nekoga, ki težko hodi, skoraj nerešljiv ali preveč naporen. To so lahko premajhni in slabo dostopni vhodi, strme stopnice, stavbe brez dvigal in drugo. Na to stanovalci nimajo vpliva in težko upajo na rešitev problema. Drugače je v enodružinski hiši, kjer imamo možnost težave rešiti sami in z nekaj manjšimi posegi pred vhodom pomanjkljivosti omiliti ali celo odstraniti.

Druženje maj

Po krivici pljuvano zdravstvo Javna podoba zdravstva, kot nam jo prikazujejo mediji, je grda. Kot da so vse bolnišnice in zdravstveni domovi v razsulu, vsi zdravniki nenasitni grabežljivci in brezobzirni karieristi, sistem v celoti pa tik pred razpadom. Pa je vse to res?

Več zdrave pameti, pa bo manj sporov Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić opaža, da je vsako leto manj kršitev potrošniške zakonodaje, a kljub temu opozarja potrošnike, da ne nasedamo brezpogojno obljubam v časopisnih in spletnih oglasih ter da pred nakupi preverimo verodostojnost prodajalcev.

OD VSEPOVSOD

Starejši prekarni delavci in njihovo zdravje V kolumni sem sicer v izhodišču želel spregovoriti o odličnem članku Claudia Franceschija in kolegov, ki pokaže, kako se večina bolezni, povezanih s staranjem močno povezuje. Vendar se k temu članku vrnemo enkrat prihodnjič.

Skrb za varnost

SVET IN MI

Meni luč, tebi ključ Kako urediti dedovanje ni vedno lahka odločitev ...

Kako do oskrbovanega stanovanja? V Sloveniji je približno 395 tisoč prebivalcev, starih 65 let ali več, okoli 100 tisoč je starih 80 let ali več. Od teh približno tretjina potrebuje pomoč, ocenjujejo strokovnjaki. Dolgotrajna oskrba na domu še ni urejena niti z zakonom in še dolgo bo trajalo, da bo zaživela v praksi. Domovi za starejše pokajo po šivih. V Sloveniji imamo na voljo približno 18.200 mest, ki so vsa zasedena, na sprejem pa čaka okoli 8 tisoč ljudi.

Zakaj uradna in alternativna medicina gresta skupaj V prejšnji številki Vzajemnosti smo v članku Zakaj alternativna in uradna medicina ne gresta skupaj povzeli mnenje, ki sta ga na novinarski konferenci in v pismu za javnost predstavili Slovenska medicinska akademija in Slovensko zdravniško društvo. Njihovo skupno stališče je, da se zdravniki ne bi smeli ukvarjati z alternativnimi metodami zdravljenja in da ti dve področji ne bi smeli biti obravnavani v istem zakonu. Njihovo strogo, lahko bi reli tudi togo stališče smo v drugem delu članka pokomentirali, da z nobenim zakonom ni mogoče preprečiti zatekanja bolnikov k alternativni medicini in da je tudi to področje nujno zakonsko urediti. In kaj sploh je alternativa?

Življenjske naloge za lepo staranje Ostanimo še tokrat pri raziskovalnem podatku, da slabih 60 % nad 50 let starih prebivalcev Slovenije gleda na življenje po upokojitvi zrelo in razvojno, malo nad 40 % pa ima do starosti naivno ali uničevalno stališče – ti živijo trpko v sebi in v napetosti z drugimi. Smiselno stališče do starosti je oko, s katerim vidimo svoje življenjske naloge po upokojitvi, in je moč, da jih uresničimo. Kaj pravi gerontologija o nalogah v tretjem življenjskem obdobju? Spoznanja o tem zbira pri ljudeh, ki jim staranje lepo uspeva.

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media