SVET IN MI
Kam s starostniki v Franciji
V središču mesta Trélazé
Najti prostor v domu za ostarele je tudi v Franciji problem. Klasični domovi, namenjeni starejšim, ki ne morejo več živeti samostojno doma, pokajo po šivih, tam, kjer je prostor, pa je problem prevelika oddaljenost ali cena, ki je večina upokojencev ne zmore plačevati. Mestne oblasti se trudijo zadostiti potrebam starejših na različne načine. Konec marca so odprli preurejeno stavbo opuščenega trgovskega centra v središču mesteca Trélazé v departmaju Maine-et-Loire. Blanche de Castile se imenuje stavba s 107 stanovanjskimi enotami, urejenimi po vseh pravilih, veljavnih za potrebe starejših. 158 novih prebivalcev bo tu imelo na voljo negovalce, dosegljive v pritličju, kjer so recepcija, velik dnevni prostor za druženje in vodene dejavnosti, kuhinja z jedilnico, prostori za individualno nego in administracijo.
Posebna prednost stavbe je lokacija v središču mesta poleg osnovne šole in otroškega vrtca, kar zagotavlja prebivalcem novega doma za starejše medgeneracijsko okolje.
Blanche de Castile je le eden izmed primerov reševanja problema strmega naraščanja števila upokojencev, ki spadajo v zadnje, četrto življenjsko obdobje.
V Hammametu
Na nekoliko mlajše Francoze v tretjem življenjskem obdobju pa ciljajo nekdanji hotelirji v Tunisu. Odkar je v tej deželi turizem skoraj povsem usahnil, je večina hotelov zaprla vrata, tisti, ki vztrajajo, pa iščejo nove poti za preživetje. Številni oglasi v francoskih medijih ponujajo poceni »nebesa« upokojencem v prekrasnem okolju nekoč bleščečih hotelov. Njihov slogan se odziva na potrebe starejših: dvema upokojenima so na voljo trije negovalci 24 ur na dan. Sveže sadje in zelenjava, ribe in domače jedi, blago začinjene po okusu Evropejcev, poležavanje ob bazenih ... Kaže pa, da odziv ni prav velik. V aprilu bo Carthagea, velika hotelsko-turistična družba, razglasila zmagovalca igre, v kateri je potrebne precej sreče. Zmagovalec, upokojenec z nizkimi dohodki (!), bo dobil enoletno brezplačno bivanje in nego v največjem hotelu v Hammametu.
Povzeto po senioractu.com/Tunisie-Carthagea
Kreativnost ne pozna starosti
V Italiji je komisija kulturnega ministrstva razpadla zaradi odstopa znanega filmskega režiserja Pupija Avatija. Ta je v izjavi za javnost povedal, da odstopa zaradi staromrzniških napadov na njegovo starost. Kolegi v komisiji so mu očitali, da pri »njegovi starosti« ne more več pravilno razsojati o umetniški vrednosti mlajših kolegov umetnikov. Pupi, znan ljubiteljem diaboličnih grozljivk, je rekel, da je kreativnost prisotna v človekovem življenju ne glede starost. »Mogoče telo odpoveduje, noge te ne nosijo več tako hitro, sluh se slabša, tudi vid postaja bolj meglen, toda občutki in čustva ostajajo močni, kreativnost pa starosti ne pozna.
Veliko je primerov ljudi, ki to dokazujejo: od Pabla Picassa, ki je umrl pri 92 letih, ne da bi bil izgubil inovativno moč, do Giuseppeja Verdija, ki je pri osemdesetih napisal Falstaffa, pa do portugalskega režiserja Manoela de Oliveire, ki je umrl pri 106 letih in je bil aktiven in produktiven vse do svojega konca. Rita Levi Montalcini je umrla pri 103 letih. To je ženska, ki nas je naučila ceniti starost, saj je v poznih letih dobila Nobelovo nagrado za odkritje živčnega rastnega faktorja. Dokazala je, da starost nima nič z razpadom kognitivnih zmožnosti in kreativnostjo.«
Povzeto po www.corriere.it
Skrajšan delovnik za pomoč starejšim
V nemški zvezni deželi Baden-Württemberg je tamkajšnji sindikat kovinarjev (IG Metall) podpisal pilotni sporazum, po katerem je 900 tisoč delavcem v tej dejavnosti zagotovljena ne le za 4,9 odstotka višja plača, ampak tudi pravica do skrajšanega delovnega tedna za obdobje najmanj šest mesecev do največ dveh let. Sporazum je stopil v veljavo v začetku aprila. Skrajšan delovnik na 28 ur tedensko lahko uveljavlja delavec, ki mora skrbeti za starejše sorodnike ali otroke. Po tem obdobju se mora delavec vrniti nazaj na 35-urni delovnik.
Povzeto po www.fondazioneleonardo.it
