Raznovrstno delo ga krepi in radosti
Franc in Ani Tehovnik skrbita, da je okrog hiše in v njej polno cvetja.
Na poti od Podpeči proti Igu nas je kmalu po vstopu v Podkraj na desni strani na robu dvorišča hiše s številko 74 pozdravil mlaj s panjema v vznožju, z gasilsko cevjo C, ovito okrog visoke smreke, s čebelo in portretom moškega, ki je v začetku julija vstopil v označeno 70. leto, in s pravilno nameščeno vodoravno plapolajočo zastavo Slovenije.
Dvorišče in okolica stavbe, čebelnjaka in gospodarskega poslopja sta bila tako pospravljena, da je kazalo, kot da so prebivalci – jubilant Franc Tehovnik, žena Ani, sinova Tomaž in Jakob in vnuk Žiga – nekje na izletu. Kasneje smo izvedeli, da je bila domačija petkrat opredeljena za najbolj urejeno kmetijo v občini Ig in je dvakrat dobila priznanje za najlepše urejene balkone.
Bratranec Janez iz Kresnic je Franca označil za človeka, ki zna vse narediti, ki je bil vedno vsestransko aktiven in je pravi deloholik. Verjamemo! Po dedu Jakobu, oče mu je umrl, ko je imel 13 let, že več kot 40 let skrbi za čebele, ki spomladi dajejo cvetlični med, ob primernem vremenu pa iz gozdov pod Krimom prinašajo še hojev med. Lani je bilo presuho, letos pa ga vreme »biksa«, je ocenil ta del njegovega veselja. Franc Tehovnik je član okrog 70-članskega ČD Ig. Meni, da se gasilci in krajani zavedajo vremenskih in drugih posebnosti območja, kjer se krimski breg zravna v Barje. Prvi vas kar lepo ščiti, drugo pa je bilo tudi 30. avgusta deležno vetrovne in deževne ujme s točo, ki je na široko položila koruzo na poljih in podrla prenekatero vrbo. Ena je celo padla na električni kabel, ki je pri enem izmed sosedov potegnil tram s podstrešja in močno poškodoval del pročelja hiše.
Mojster za marsikaj
Stopimo zdaj v njegova mlada leta. Po šolanju za strojnega ključavničarja v Hoji v Podpeči, vojaškem roku v Zrenjaninu in Beli Crkvi je bil skoraj štirideset let vzdrževalec v časopisnem podjetju Delo v Ljubljani. Sedemnajst let je skrbel za naprave znamenite »črne vdove«, zdaj pa že enajsto leto šteje upokojenski staž. Spomni se, da sta se s sestro v dnevih par-nepar izmenično vozila na delo v Ljubljano s primerno oštevilčenim avtomobilom. V tem času je bil pri gasilcih v Tomišlju predsednik in poveljnik pa tudi podpredsednik občinske gasilske zveze. V prostem času je potegnil kar nekaj vodovodov po novih hišah sodelavcev, sokrajanov in drugih. Ker teh obrtnikov ni prav veliko, ga še zdaj pokličejo, da jim popravi to ali ono. Vedo, da se z vodo ni dobro igrati. To pa še ni vse. Zna popravljati tudi kmetijske stroje. Pravi, da so bili kar dolgo časa manjši, zdaj pa so že veleposestniški. Le krepak kmet ali dva imata določeni stroj in z njim potem opravljata različna poljedelska in druga dela manjšim posestnikom.
Komata na zunanji steni hiše pa spominjata, da so imeli pri hiši par konjev. Petkrat so vlekli koleselj tudi na Kmečki ohceti v Ljubljani. Kaj se dogaja v glavnem mestu, še posebej pa v tedanji občini Ljubljana Vič-Rudnik in drugje je navadno prebral že v vročih časopisih v tiskarni. Posebno rad je segel po občinski Naši komuni. Imel je dober odnos z novinarji, še posebej s strastnim kolesarjem Gregom Kališnikom. Omeni, da ga je le-ta med kolesarjenjem mimo hiše večkrat pobaral, da naj vendar pospravi njeno okolico. Pa jo je, in to z marljivo ženo Ani, ki jo je pripeljal pod gozdnati Krim z jagodno-sadjarskih Janč. Radi zapišemo, da bi želeli videti čim več tako urejenih domačij v naši prelepi domovini. Marljivo kmetujejo in trenutno redijo osem govedi in štiri pujse. Mleko oddajajo sosedom in KZ Ig.
V 71. letu se Franc Tehovnik, delaven kot je, dobro počuti. Česa si želi? Še naprej dobrega razumevanja na vasi z okrog 30 hišami in predvsem, da naj zapišemo, da se zahvaljuje vsemu dobre tri desetine obsegajočemu sorodstvu bratrancev in drugih, ki so mu pripravili prijetno presenečenje ob postavitvi in čez mesec dni ob slovesu od mlaja.
