Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
ADHD
Naročnica sprašuje, kaj pomeni diagnoza ADHD, ki so jo postavili njenemu devetletnemu vnuku. V šoli je nemiren, skače naokrog in divja, koga tudi udari. Učenje mu gre težko od rok, ker se ne more zbrati. Posledično ima tudi slab učni uspeh in je zaradi tega žalosten.
ADHD (Attention deficit hyperactivity disorder) je motnja pozornosti z motnjo koncentracije in hiperaktivnostjo. Je nevrološka razvojna motnja. Pomembno je vedeti, da so ljudje z ADHD drugačni. Ne slabši, samo drugačni. Nepodredljivi, težki in težje sprejemljivi za tiste, ki se radi podrejajo. Bistri in talentirani, hitri in impulzivni. Neproblematični ljudje s svojo socializacijo in upogljivostjo družbi ne prinašajo napredka. Kdor se le delno prilagodi, pa še vedno razmišlja s svojo glavo. Med znanimi s to diagnozo najdemo na primer Mozarta, Einsteina in Edisona. V šoli so težko sobivali, imeli so slab učni uspeh. A ne zato, ker ne bi bili sposobni, preprosto niso spadali v uokvirjen šolski sistem. Tudi pri nas je v šolah malo učiteljev, ki bi znali ceniti drugačnost. Večina se ob takih otrocih počuti ogrožena.
Kako pomagati takšnim otrokom, da jim ne bi takoj predpisali zdravila? Ključni so disciplina in doslednost pri vzgoji, razgledanost družinskih članov, da otroka zaposlijo umsko in mu ponudijo različne izzive. Izjemno pomembno je tudi, da se vključijo v urejeno športno udejstvovanje, da se na ta način naučijo uravnavati svoje možgane. Ne nazadnje so pomembni dober odnos, človeška bližina, poslušanje in pogovarjanje, spodbudno domače okolje. Pohvala za dobre lastnosti in uspehe, ki jih otrok dosega, in brezpogojno sprejemanje brez primerjanja z drugimi.
