Št.  11, november 2018

Kazalo

Ugodne napovedi za usklajevanje pokojnin Iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2018 so razvidne optimistične ocene tudi za dve leti naprej. To naj bi vplivalo na življenjski standard večine prebivalcev. Se bo izboljšal tudi upokojencem?

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Položaj starejših. Včeraj, danes, jutri! Zveza društev upokojencev Slovenije ZDUS in Pisarna Evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa (Skupina Zelenih / ESZ) sta sredi oktobra v Ljubljani pripravilo skupno konferenco o položaju starejših. V prihodnjem desetletju se bo demografska podoba Evrope korenito spremenila, karje velik izziv za vse družbe, in prilagoditveni procesi bi morali biti že davno sprejeti.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Pokojninsko blagajno krepi rast prispevkov Zelo vzpodbudno je, da se na podlagi novih makroekonomskih izhodišč predvideva bistveno boljše finančno poslovanje pokojninske blagajne v tem letu, kot je bilo načrtovano, in to na račun glavnega vira - to je prispevkov zavarovancev in delodajalcev. Že v prvem polletju so bili ti prispevki ugodnejši kot so bili načrtovani, še ugodnejše rezultate pa se pričakuje do konca leta.Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je tako na seji 27. septembra pozitivno ocenil poročilo o poletnem poslovanju zavoda.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Dolenjka Tončka Melik zaznamovala barjanski ljubiteljski oder  »Popotnik iz Dolenjske, ki se je namenil v Ljubljano, bo tik pred njo ostrmel nad neskončno ravnino, ki se začne pri Orlah, sega do Krima in ji proti zahodu ni videti konca. Barje – predvsem štradoni Ižanske ceste, Črne vasi, Lip, Hauptmance, Peruzzijeve ulice in Galjevice vse tja do Livade – je danes dokaj moderno ljubljansko predmestje. Takoj po drugi svetovni vojni pa ni bilo tako, saj so bili omenjeni predeli prave vasice. Ljudje so kmetovali, nekaj mladih deklet je delalo v tobačni tovarni, nekateri so razvijali obrt, drugi so se udinjali kot delavci v državnih podjetjih. Proti petdesetim letom bi lahko že marsikoga smatrali za potrošnika, pa ne samo hrane in oblačil, pripravljen je bil že kaj odšteti tudi za zabavo, kulturo in šport,« začenja svojo pripoved o ljubiteljski kulturni dejavnosti na Barju med letoma 1948 in 1990 upokojena univ. dipl. ekonomistka, 81-letna Joža Miklič.

Živeti zdravo in biti dober z ljudmi Janez Kirar s Trške Gore je junija praznoval 90. rojstni dan, a mu teh let ne bi nikoli prisodili. Ko sem ga obiskala na njegovem domu, v bivalnem vikendu, kjer živi od leta 1992, je po stopnicah pritekel kot kak mladenič in mi najprej pokazal klet, kjer je imel v času po trgatvi polno dela. Čeprav bo imel letos malo vina, saj jim ga je vzela toča tik pred trgatvijo, s ponosom pove, da še vedno obdeluje vinograd s 500 trtami. Do kleti sva šla čez garažo, kjer je bil parkiran twingo, ki ga Janez še redno vozi. Temu vitalnemu in hudomušnemu možaku pa ni bilo vedno lahko v življenju. Šel je čez mnoge preizkušnje, a dobre volje se ni dal vzeti.

Podjetne redovnice iz Studenic Studenice so majhen trg na severnem vznožju Boča. Srednjeveško naselje se prvič omenja leta 1202 kot last petrinjskega samostana. Leta 1237 je Zofija Rogaška ustanovila hospital, ki je bil namenjen oskrbi romarjev ter onemoglih domačinov. Kasneje pa sta skupaj s sestro Rikardo ustanovili ženski samostan.

Moj oče – Maistrov borec Kmalu bo minilo 40 let, kar sem izgubila očeta, a njegov obraz me še vedno spremlja. Dokler je bil živ, sem vedno, če sem imela kake težke ure, tekla k njemu. Ozdravil me je že njegov nasmejani obraz. Če je on, po vsem kar je doživel, preživel in pretrpel v petih (!) vojnah, ostal živ in še nasmejan – so vsi moji problemi ob njem postajali vse manjši in manjši, dokler jih sploh ni bilo več.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Brez čebel bo človeštvo izumrlo Imate radi med? Stanko Tomažič, upokojeni strojnik z Vira pri Domžalah, ga ima. Pravzaprav je že štirideset let čebelar. Med, sladilo, hranilo in tudi zdravilo, je vedno prideloval le zase, za svojo družino, prijatelje in znance. Ko je bil še mlad je imel tudi 40 panjev in čebele je s svojim starim kamionom vozil na pašo na Primorsko, v Prekmurje in na Krim. Tam so čebele nosile imeniten gozdni, hojin in kostanjev med. Sicer pa ima še zdaj čebelnjak v vasi Češenik, blizu Doba.

Družina Jezeršek – podjetje z lastno ustavo Francija in Sonjo Jezeršek marsikdo vpraša, kako jima je uspelo vse štiri sinove obdržati v gostinskem poklicu in kako jim uspeva, da tako sinhronizirano delujejo v domačem podjetju. Na to nimata konkretnega odgovora. »Vsekakor je vplivala vzgoja ter zgledi, talenti, ki so jim bili dani; ob vsem tem smo vsi skupaj imeli tudi veliko sreče, da se je naša skupna zgodba tako zasukala", pravita starša.

PRILOGA:Družinski zdravnik je v oporo svojcem Družinski zdravnik je prvi, ki ga pokličemo, ko se v družini pojavi huda bolezen ali oslabelost. Najpogostejši vzroki, da starejši človek obleži, so zlomi kot posledica padca, poslabšanje ali zapleti kroničnih bolezni, kap, nevrološke bolezni … Kako nam lahko pomaga?

Zaposlitev z igro Kakor hitro se človek postara, mu zelo radi pomagamo,. Že kar podzavestno pridržimo roko, da laže vstane ali se sklonimo, da bi mu zapeli čevlje. Še hitreje priskočimo na pomoč, ko se začnejo kazati prvi znaki bolezni.Vendar mu s tem ne delamo usluge. Določene sposobnosti res pešajo, če pa mu ni treba nič več početi, bo spretnosti še hitreje izgubil.

Kako upočasnimo razvoj krčnih žil Krčne žile se pogosteje pojavijo pri ženskah, a so tudi težava marsikaterega moškega. Običajno so tegoba zrelih let, lahko pa se pojavijo že zgodaj, saj je nastanek povezan z dednostjo in z načinom življenja - preveliko težo, veliko stanja ali sedenja, pretesnimi oblačili in obutvijo, visokimi petami, premalo gibanjem, kajenjem, alkoholom...

Medicinski pripomočki olajšajo življenje  Bergle, hodulje, toaletni stol s kolesi ali brez njih v kompletu z nočno posodo, invalidski voziček, povišek za WC školjko, obposteljna mizica za hranjenje, sedež za kopalno kad ali sedež za tuš kabino itd. so tako imenovani medicinski pripomočki (MTP), ki so bili nekoč rezervirani le za invalide in bolnike, danes pa jih uporablja tudi vse več seniorjev. Zakaj? Ker želijo biti neodvisni in čim dalj samostojno živeti doma! Ravno to namreč ti pripomočki omogočajo ter so hkrati tudi v veliko pomoč osebam, ki invalidne, bolne in starostnike negujejo.

Domača nega Zdravčlovekposkrbi za telesno, psihično, ekonomsko in socialno varnost. Bolezen in poškodbe pa vplivajo na zmanjšano telesno zmogljivost in pešanje moči. Potreba po pomoči in negovanju starejšega ali bolnega sorodnikalahko nastane nenadoma in nepričakovano ali pa postopoma. Kadar potreba po negovanju nastaja postopoma in skozi daljše časovno obdobje, imajo svojci čas pretehtati različne možnosti in se pripraviti na negovanje. V primeru nenadne in nepričakovane obnemoglosti, je naloga družinskih članov zahtevnejša.

Pogovor zdravega z bolnim Umivanje, menjanje plenic ali stalna prisotnost pri osebi z demenco so na videz težja dela, kakor pogovor z njim, vedenje do njega in človeško vzdušje med njima. Toda bolnih ljudi je več nesrečnih zaradi slabega odnosa, kakor zaradi slabe storitve, tudi oskrbovalce neredko bolj izmuči nezadovoljstvo kakor sama pomoč.

Patronažne medicinske sestre marsikaj opazijo  Za marsikaterega bolnika je pomoč patronažnih medicinskih sester neprecenljiva in jih z veseljem in zaupanjem spustijo v svoj dom. Še posebno starejše osebeimajo željo, da bi lahko prihajale večkrat. Večino obiskov opravijo, ko se že pojavijo zdravstvene težave, čeprav bi si želele večkrat obiskati starejše in kronične bolnike že prej, ko bi morda marsikdaj kak zaplet tudi preprečile.

Pomoč socialnih oskrbovalk Socialna oskrba na domu je dobrodošla pomoč ljudem, ki imajo možnost živeti na svojem domu, a ne zmorejo sami poskrbeti za svoje življenjske potrebe, svojci pa niso »na dosegu«. Žal se dostopnost te pomoči razlikuje od občine do občine, ki jo subvencionirajo po svojih zmožnostih. Razliko doplača uporabnik oziroma njegovi svojci, če jih ima.

Ležanje slabi mišice in psiho »S fizioterapijo se pospešuje okrevanje po poškodbah in boleznih, z njo se vzpostavlja, vzdržuje in krepi zdravje in gibljivost sklepov, krepi mišice, lajša bolečine itd. Skrb za pacienta se ne bi smela zmeraj zaključiti z uspešno izvedenim operativnim posegom, pač pa šele z rehabilitacijo, ki seveda vključuje fizioterapijo,« pravi mag. Gabrijela Starc, višja fizioterapevtka in univ. dipl. org. v pokoju, ki je predsednica Združenja fizioterapevtov Slovenije. Že dolga leta vodi tudi kondicijsko vadbo in jogo za starejše.

Kakovostno živeti do konca »Kot ob rojstvu potrebujemo roke, ki nas bodo ljubeče varovale, tako ob smrti potrebujemo roke, ki blažijo bolečino, lajšajo simptome, s stiskom odženejo strah pred osamelostjo in ohranijo naše dostojanstvo do konca, ko nam z ljubeznijo zaprejo trudne oči.«

Dodatek za pomoč in postrežbo Kadar se zdravstveno stanje družinskega člana tako poslabša, da ne zmore več opravljati osnovnih življenjskih potreb (hoditi, skrbeti za osebno higieno, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, itd.), lahko zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) oziroma to v njegovem imenu naredijo svojci.

Zdravje kratke

UVOD

Koristne informacije 

Ko zadene strela z jasnega Stres kuga sodobnega časa je knjiga novinarke Maje Megla. Med ljudmi je od začetka poletja. V štirih mesecih je na poti med bralce že drugi ponatis, kar pomeni, da se bliža številki tisoč prodanih izvodov na mesec. Vsekakor uspešnica. Morda bralci segajo po njej, ker govori o nečem, kar vsi poznamo, a v resnici ne vemo, kaj to je, morda zato, ker v njej ni slepomišenja. Nič ni izmišljenega, knjiga je prvovrstna kompilacija najsodobnejših ugotovitev raziskovalcev, medicincev vseh vrst. Veseli so je navadni bralci, naša uradna medicina pa do zdaj ni zanikala povzetkov in ugotovitev iz velikih medicinskih centrov.

Povečana prostata in težave z mokrenjem Težave zaradi povečane prostate se pričnejo počasi, približno po 40. letu, vendar se vzroka mnogo moških ne zave, dokler mokrenje ne postane oteženo, kar se zgodi pri polovici moških po 50. letu, nato pa pogostost še narašča.

Vino v kuhinji Navadili smo se, da vsako boljšo omako k pečenki okrepimo z brizgom vina. Tudi v italijansko rižoto gre na začetku praženja riža vsaj malo vina. Da ne bo dvomov: vse toplotno obdelane jedi z vinom so primerne tudi za otroške želodčke. Vino v jedi dodajamo predvsem zaradi arome, zato ga dajemo malo. Ko voda in alkohol izhlapita med kuhanjem, ostanejo od vina le še zgledna kopica aromatičnih nehlapnih spojin. Te prispevajo k slastnem okusu jedi. Je tako, kot bi za zelenjavno juho uporabili mesno jušno osnovo namesto vode.

Drevo – za telo in dušo Fitomedicina je široka veja znanosti, ki zajema zdravilno delovanje zelišč, gob, dreves.... je preplet ljudskega zdravilstva in sodobne znanosti, ki te fenomene raziskuje in »sodelovanje z naravo» postavlja na nove temelje. »Zato doživljamo renesanso starih znanj,« pravi Maria Ana Kolman, ki proučuje zdravilno moč narave in pravi, da se iz nje vsak dan znova kaj nauči. Z njo smo se pogovarjali predvsem o zdravilni moči dreves- dendroterapiji. Poudarja dognanja japonskega znanstvenika Qing Lija, ki dokazujejo, da 'gozdna kopel' že po dveh urah okrepi imunski sistem za 50 odstotkov.

Stališča starejših Ljubljančanov do motenj kontinence V evropski in slovenski kulturi se iz bioloških in socialnih razlogov odnos do motenj kontinence med spoloma razlikuje. Med ženskami je teh težav več, povezujejo se s porodi in predlog so ob menstruacijah vajene. Med moškimi se pogosto uriniranje povezuje s seksualno nemočjo, plenice in zadah po seču pa s pomanjkanjem moškosti, medtem ko ženske urinski zadah bolj spominja na telesno zanemarjenost. Posledično so moški do pogovorov o teh težavah veliko bolj zadržani in jih je k njim potrebno stimulirati drugače kot ženske.

 Športen in varen korak ter moč Današnje vaje so namenjene predvsem zahtevnejšim rekreativcem vseh starosti, saj pomagajo krepiti spretnost, moč in ravnotežje. Seveda so primerne tudi za popolne začetnike, ki pa naj bodo še posebej pozorni na natančnost pravilnega koraka in oprijema ter dviga na roke, ne prehitre hoje in spuščanja nazaj na noge.

O venski trombozi vemo premalo Tromboza je življenjsko nevarna bolezen in sodi med vodilne vzroke za prezgodnjo srčno-žilno smrt. Kar vsako četrto smrt namreč lahko pripišemo boleznim, ki so posledica tromboze. Pri trombozi pride do zamašitve arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Srčni infarkt in možganska kap, ki sta v javnosti dokaj dobro prepoznana, nastaneta kot posledica arterijske tromboze.

Resveratrol – čudežni antioksidant Začetek znanstvenega raziskovanja pozitivnih učinkov resveratrola na človeško zdravje sega približno četrt stoletja nazaj. Takrat so znanstveniki začeli ugotavljati, zakaj nekateri mediteranski narodi in še posebej Francozi manj obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi, čeprav s prehrano zaužijejo precej nasičenih maščob. Odkrili so, da je med razlogi tudi tradicionalno uživanje kozarca rdečega vina ob jedi, to pa je eden od znanih virov resveratrola.

Z redno vadbo do dobrega počutja v starosti Z redno telesno vadbo pridobivamo moč rok in nog in zvišujejo se naše aerobne sposobnosti. Vse to je ključno za ohranjanje gibljivosti in samostojnosti tudi v pozni starosti. Kakovost življenja je namreč odvisna tudi od tega, koliko si prizadevamo za ohranjanje in izboljševanje svojih telesnih zmožnosti.

»Antibiotiki« v prehrani Resnici na ljubo v prehrani nimamo antibiotikov, ki so po definiciji zdravilo in zato delujejo povsem drugače kot hrana. A v vsakdanjem pogovoru pogosto rečemo, da so nekatera živila „naravni antibiotiki“. Pri tem pa imamo v mislih pravzaprav posamezne snovi, ki imajo podoben, a nikakor ne enak učinek in se po jakosti delovanja ne morejo meriti z učinkom antibiotičnih zdravil.

Moški, pazite kaj in koliko jeste Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in Onkološkim inštitutom Ljubljana z akcijo Pravi moški ozavešča o problematiki raka pri moških. Letošnji slogan je Z zdravjem začnem na krožniku. Zdravniki so prepričani, da bi skoraj polovico vseh rakavih bolezni lahko preprečili z rednim sodelovanjem v presejalnih programih za raka, z bivanjem v manj onesnaženem okolju, predvsem pa z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje več gibanja ter raznoliko in manj kalorično hrano.

Da nas ne bo zeblo Ne čakajmo, da nas presenetita veter in mraz, že zdaj razmišljamo o tem kaj bomo poveznili na glavo, nataknili na roke ali zavezali okrog vratu. Posebnih težav pri izbiri ne bomo imeli.

Adventni venec prinaša novo upanje Venec spleten iz zimzelenih iglavcev zaradi sklenjenega kroga predstavlja neskončnost. S štirimi svečami, ki jih prižigamo eno za drugo do božiča prinaša novo rojstvo in s tem za vsakega od nas novo upanje. Za kristjane je to čas, ko se družina zbira ob prižganih svečkah na venčku. Prvo bomo prižigali 2. decembra, na prvo adventno nedeljo. Za ostale pa je venček čudovit okras in popestritev dekoracije v novoletnem času.

Šokec s harmoniko Slavo Plut živi v majhni vasici Mladica pri Semiču v Beli krajini. To je možakar, ki se sicer ukvarja s kmetovanjem, predvsem z ovcami, zemlje imajo kar 18 hektarjev, a mu je igranje na harmoniko najlepše v življenju. Nekdaj so imeli na vznožju Semiške gore Plutovi tudi vinograd in zidanico, in tam je Slavo rad zaigral na različne 'ramounke'. A je bilo dela preveč in so vinogradništvo prepustili drugim.

Iz koška

Kamini, peči za toploto in okras Brez peči na trdo gorivo si nekoč nismo mogli predstavljati segrete hiše, v kmečkih domovih ne bi bilo domačih hlebcev kruha. Zdaj smo postali razvajeni, želimo si veliko enakomerne toplote po vsem stanovanju. Želimo pa si spet imeti pristen stik z ognjem. S kaminom ali pečjo dobijo sodobno ali klasično opremljene dnevne sobe in hiše na podeželju dodaten vir toplote in tisto piko na i, osrednjo točko v prostoru, kamor se vedno obrnejo oči.

Zgodba o venčku in stoletnem orehu Ob koncu novembra se vsako leto pričnemo pripravljati na prihajajoči adventno-božični čas. Zakaj ne bi letos naredili malo drugačen venček kot po navadi. Predlagam vam, da zanj uporabite orehove luščine.

Drobnoplodni kivi in vrtnine v zasipnici Bližajo se zimski dnevi, ko je treba poskrbeti za vitamine z domačega vrta. Z drobnoplodnim bavarskim in sibirskim kivijem se boste ob primernem skladiščenju v domači kleti sladkali še dolgo v zimo. Pred uživanjem plodov ni treba lupiti. Nekaj sort je samooplodnih in ne rabijo rasti v paru. V večini primerov je treba skupaj saditi moško in žensko rastlino. Za zimsko skladiščenje korenja, kolerabe, repe, črne redkve in rdeče pese pa v rastlinjaku uredimo zasipnico.

Radio je največje gledališče Ob 90. obletnici Radia Slovenija ne smemo pozabiti, da je nepretrgoma njegov pomembni del radijska igra, s katero so ustvarjalci dosegli zavidljiv odmev pri poslušalcih ter izjemne uspehe v tujini. Z radijsko igro je tesno povezan radijski in gledališki režiser Aleš Jan, ki je napisal tudi knjigo Slišati sliko, videti zvok - o zgodovini radijske igre v Slovenij. Izšla je pri Slovenskem gledališkem inštitutu. Z Radiem Ljubljana je začel sodelovati leta 1951, najprej kot otrok-igralec, že v četrtem letniku gimnazije in med študijem na Filozofski fakulteti ter Akademiji za gledališče, film radio in televizijo kot asistent režije radijske igre, po diplomi se je zaposlil na Radiu Slovenija kot režiser, postal vodja režije, kasneje urednik uredništva igranega programa, tako da je odličen sogovornik o veličastni zgodovini in uspehih radijske igre pri nas in v svetu.

Pohodniški kotiček

Obdavčitev najemnin pri oddajanju stanovanj Ker so davki v Sloveniji, primerjalno gledano, že tako ali tako precej visoki, poleg tega pa slovimo kot država s precej nestabilnim davčnim sistemom, je prav, da opozorimo na trenutno stanje obdavčitve tudi na področju najemnin pri oddajanju stanovanj.

Pohod od Litije do Čateža Pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža je najbolj znan in najbolj priljubljen pohod v spomin na kakšnega slovenskega pisatelja. Tokratno, 32. popotovanje, se bo zgodilo v soboto, 10. novembra.

Tvoja soba te čaka

Cepljenje – da ali ne? Pri lastnikih se pojavlja večna dilema: naj hišnega ljubljenčka cepijo ali ne. Živali cepimo, da bi jih zaščitili pred določenimi boleznimi. S tem želimo doseči čim večjo odpornost proti tem boleznim v celotni pasji ali mačji populaciji.

 Vabljeni v Strunjan na kaki in artičoke  Nekje sem zasledil nenavadno zgodbo o nastanku imena kraja: Tukajšnji pastirji so bili vešči v igranju instrumenta na strune in ljudje so pravili, kako lepo ubirajo strune – strunjajo. A mnogi domačini pravijo, da zgodbica nima kaj dosti opraviti z resničnim imenom Strunjan. Bolj verjetno izvira iz italijanskega imena, kot je zapisano v etimološkem slovarju zemljepisnih imen. Zapis Strugnano se pojavi leta 1284, prevzet pa je iz latinskega osebnega imena Stronnius, oziroma posestva Stronnianum.

Kultura na kratko

Kako z vnukom govoriti o smrti? Vsak otrok se prej ali slej sreča s smrtjo, z občutki izgube in žalosti. To je neizogibno. Toda kako naj z vnukom govorimo o umiranju in smrti, da mu ne vzbudimo strahu in napačnih predstav?

Malaga, andaluzijski dragulj v deželi španski Malaga leži na jugu Španije in je največje najjužnejše evropsko mesto, kjer danes živi več kot pol milijona ljudi. Pred skoraj 3000 leti so jo ustanovili Feničani, tako je tudi eno najstarejših mest sveta. Letoviško mesto je sončna prestolnica poznane Costa Del Sol, ki je dobro znana slovenskim maturantom in kjer so najtoplejše evropske zime. Je tudi rojstno mesto Pabla Picassa.

V Poreč in na Brione za valentinovo

DRUŽENJE november

Domovi morajo ohraniti socialno noto Dom Danice Vogrinec Maribor je dobil priznanje za najboljši dom starostnikov v Evropi organizacije EAN. Po mnenju direktorja doma mag. Marka Slaviča je komisija prepoznala pozitivne učinke inovativnih pristopov, ki jih uvajajo v domu, da bi stanovalcem omogočili čim bolj prijazno starost. A brez sprememb v sistemu dolgotrajne oskrbe, ki bodo razbremenile pregorele zaposlene, se bodo domovi spremenili v negovalne bolnišnice.

SVET IN MI

Prezrt potencial starejših delavcev  Mnogi delodajalci tarnajo nad pomanjkanjem delavcev, mladih je premalo, a obenem ostaja prezrt potencial t.i. generacije 50+. Raziskave kažejo, da delodajalci že po 42 letu starosti nehajo vlagati v starejše zaposlene. Je potem čudno, da se velika večina zaposlenih, ko izpolni pogoje, upokoji ali se celo odloča za predčasno upokojitev?

Dvojna merila

Miti in resnica o zdravilih Varčevati in ostajati pri klasičnih zdravilih, tehnologijah in preventivnih programih ali pa bolj intenzivno uvajati nove načine zdravljenja in druge ukrepe? Dileme ne bi smelo biti. Bržkone bi bila manj poudarjana, če ne bi bila javna sredstva za zdravstvo s trdovratnim uveljavljanjem gesla »čim nižji davki« pri nas tako omejena, med najnižjimi v EU. Hkrati pa (zlasti premožni) pristaši tega gesla vsevprek kričijo, da je zdravstvo zanič.

Letošnji F3ŽO

OD VSEPOVSOD 

Večkratne bolezni starejših Večkratne bolezni (angleško: co-morbidity) nastanejo, ko imajo posamezniki hkratno simptome dveh ali več bolezni. Večkratne bolezni so sicer vedno bolj pogosta tema raziskovanja, vendar o njih še vedno vemo le malo. Vemo pa, da nosijo s seboj višje stroške za zdravstveni sistem, nesorazmerno hujše zdravstvene težave ter veliko več truda pri njihovem zdravljenju.

Česa se najbolj bojimo v starosti? Ljudje se svoje upokojitve veselijo: človeku veliko pomeni, da bo sam razpolagal z vsem svojim časom, naredil, za kar prej ni imel časa, potoval ... Starosti pa se večina tudi boji. Strah ima na človeka lahko dober ali pa slab učinek. Ko nam pomaga, da se izognemo nevarnosti, je dragocena energija, če nas hromi in nam greni življenje, je škodljiv. Škodljivega strahu se rešujemo tako, da mu pogledamo v oči, naredimo, kar zmoremo, in sprejmemo, česar ne moremo spremeniti. Danes bomo pogledali v oči podatkom o našem strahu pred starostjo.

Kje so moški? Pravzaprav bi se morali vprašati, kje so starejši moški? Kot je pokazala raziskava o vključevanju starejših moških v lokalne skupnosti v Sloveniji se namreč moški, starejši od 60 let, vse bolj umikajo iz družbe, ostajajo za štirimi stenami in živijo manj kakovostno življenje, ne glede na to, koliko v družbi poudarjamo prednosti aktivnega staranja in spodbujamo vseživljenjsko učenje.

Nevidna opora v življenju Niti prijateljstva se najlažje tkejo v mladosti