O spremembah pokojninske in invalidske zakonodaje
Kaj prinaša najnovejši predlog sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je članom sveta Zpiza na zadnji seji predstavil Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Poudaril je, da načrtovane spremembe izhajajo iz koalicijskega sporazuma, da ne gre za reformo, saj predlogi niso konkretizacija idej in rešitev, ki jih zajema bela knjiga. Zadnja pokojninska reforma namreč daje pozitivne učinke, je pa treba sistem sproti prilagajati družbenim razmeram in demografskim spremembam.
Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zelo kompleksen, saj zadeva več generacij, zato morajo biti ključne in najpomembnejše rešitve sprejete s konsenzom. Zato ni pametno sprejemati takih rešitev, ki bi bile všečne le določeni populaciji in interesni skupini, temveč se je treba vprašati, ali jih družba kot celota sprejema in kakšne bodo posledice za prihodnost družbe, še zlasti s finančnega vidika, oziroma ali jih bomo lahko v prihodnosti zmožni zagotavljati. Predlagane rešitve so bile že obravnavane na ekonomsko-socialnem svetu. Stališča glede posameznih rešitev še niso povsem usklajena, zato je bila oblikovana posebna pogajalska skupina, ki bo imela odgovorno delo do obravnave zakona v državnem zboru.
V razpravi so člani sveta Zpiza načelno podprli predlagana izhodišča, imeli pa so tudi določene pripombe in sugestije glede posameznih predlaganih ukrepov.
Postopen dvig odmernega odstotka
Za ZPIZ-1 je bil odmerni odstotek znižan tako za moške kot za ženske. Z ZPIZ-2 se je nižanje odmernih odstotkov ustavilo. Za 40 let pokojninske dobe brez dokupa namreč zdaj znaša ta odstotek za moške 57,25, za ženske pa se postopoma znižuje in tako letos znaša 63,05. Če ne bo prišlo do spremembe ZPIZ-2, se bo v prihodnje tudi ženskam ta odstotek znižal v letu 2020 na 61,5 in v letu 2023 na končnih 60,25 odstotka, seveda za 40 let pokojninske dobe. Ker že dalj časa prevladuje stališče, da sedanji odmerni odstotki niso sprejemljivi, je predlog za postopno zvišanje odmernega odstotka, in sicer naj bi se določil za oba spola v višini 63 odstotkov in s tem bi bila odpravljena neenakost med spoloma. Po predlogu naj bi se ta odstotek za moške zvišal v šestih letih. Hkrati se predlaga tudi dodatni odmerni odstotek za skrb za otroke v višini 1,25 odstotka. Tako bi bile leta 2025 nove pokojnine starostnih upokojencev z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe v povprečju višje za približno 8 odstotkov. Po predlagani rešitvi naj bi se dvignil tudi najnižji odmerni odstotek za 15 let zavarovalne dobe za moške iz 26 na 29,5 odstotka in za ženske iz 29 na 29,5 odstotka. Iz gradiva ministrstva za delo je nadalje razvidno, naj bi dvig odmernega odstotka zagotovil višjo odmero vseh starostnih, vdovskih, invalidskih in družinskih pokojnin ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja, in to v povprečju med 5 in 15 odstotki, seveda odvisno od posamezne kategorije.
Predlog dviga starostne meje za upokojitev s 65 na 67 let je pri ljudeh zastavil številna vprašanja, zakaj in zaradi katerih razlogov. Vendar moramo pri tem opozoriti, da predlagani ukrep ne pomeni, da bodo morali vsi delati čez 60 let starosti. Ostaja pomembno izhodišče, ki je že v veljavi, to je, da je za pridobitev pravice do starostne pokojnine tako za moške kot ženske dovolj 40 let pokojninske dobe brez dokupa pri starosti 60 let. Ta starost se lahko v določenih primerih zniža, če so izpolnjene predpostavke, določene z zakonom. Najnižja starost po ZPIZ-2, pri kateri lahko ženska pridobi pravico do pokojnine, je 56 let, za moškega 58 let. Zavarovanec oziroma zavarovanka, ki nima 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ima pa na primer le najmanj 15 let, lahko po ZPIZ-2 uveljavi starostno pokojnino, ko dopolni 65 let. Torej starost naj bi se zvišala s 65 na 67 let za tiste zavarovance, ki še ne bi imeli dopolnjenih 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Poleg tega je predlagan postopen dvig starosti, in sicer po 2 meseca na leto, z začetkom uveljavitve šele leta 2023. Demografska slika naše države nedvomno sili, da pravočasno sprejmemo pametne in odgovorne rešitve, da bo v starosti poskrbljeno za vse generacije – tako že upokojene kot tudi tiste, ki so danes še aktivne ali se šolajo. Seveda pa bo razprava o predlagani rešitvi dala odgovor, ali je postopnost dobra ali pa jo kaže nekoliko popraviti. Na socialno varnost upokojencev bistveno vpliva dopolnjeno število let pokojninske dobe, saj so po veljavni zakonodaji pokojnine tistih, ki nimajo dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, nižje.
Dvojni status
Vprašanje dvojnega statusa, to je biti upokojenec, hkrati pa še naprej delati kot zavarovanec, je v naši družbi prisotno že dalj časa. Že pred desetletji so nekateri zahtevali, da bi upokojencem, ki so se upokojili »s polno pokojninsko dobo«, omogočili, da lahko še delajo in poleg pokojnine prejemajo plačo. Z ZPIZ-2 so temu delno ugodili, in sicer tako, da lahko zavarovanci, ki ostajajo v delovnem razmerju za polni delovni čas, dobivajo še 20 odstotkov pokojnine. Enako velja za druge zavarovance, ki so samozaposleni oziroma opravljajo drugo dejavnost. ZPIZ-2 tudi omogoča uživanje delne pokojnine, to je, da oseba dela najmanj 2 uri dnevno oziroma 10 ur tedensko in prejema delno pokojnino.
Kar zadeva dvojni status oseb, so mnenja deljena. Po predlogu ministrstva za delo naj bi posameznik v prvih treh letih vključenosti v zavarovanje za polni delovni čas po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev prejel 50 odstotkov (zdaj 20 odstotkov) starostne pokojnine. V četrtem letu in vseh nadaljnjih letih pa naj bi posameznik prejel 100-odstotno starostno pokojnino, in sicer ob pogojih, da se po treh letih upokoji in ponovno vključi v zavarovanje in če je oseba starejša od 63 let.
Tudi kar zadeva predlagani ukrep, so bila mnenja članov sveta deljena. Opozorili so, da bi bilo treba pripraviti temeljito analizo o tem, pri kateri starosti se zavarovanci, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, praviloma odločijo za upokojitev in kakšna je struktura oseb, ki po upokojitvi še želijo ostati v zavarovanju s polnim delovnim časom. Gre namreč za ukrep, ki ima dokaj velike finančne učinke, in je potreben jasen odgovor, kaj bi to pomenilo za finančno stabilnost pokojninske blagajne. Prav je, da so predvidene določene spodbude za daljše ostajanje v zavarovanju, vendar pa morajo biti ustrezne tudi z upoštevanjem posledic za družbo kot celoto.
O najnižji in najvišji pokojninski osnovi
Svet je razpravljal tudi o predlogih, spremembah in dopolnitvah ZPIZ-2, ki jih je predlagal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Člani sveta so predlagali, da bi tiste predloge, glede katerih je bilo doseženo soglasje z ministrstvom za delo, vključili v predlog zakona, ki ga bo ministrstvo posredovalo vladi, le-ta pa državnemu zboru, da bi lahko začeli veljati že 1. januarja 2020. Nekateri predlogi zadevajo izboljšanje učinkovitosti izvajanja zavarovanja, nekateri pa zagotovitve ustreznega varstva pravic določenih kategorij zavarovancev.
Med drugim se predlaga, da bi se dodatek za pomoč in postrežbo ter tudi invalidnine usklajevali tako, kot se usklajujejo pokojnine po sistemskem zakonu. Nadalje se predlaga, da bi lahko oseba uveljavljala novo odmero pokojnine v primeru naknadno izplačanih plač ali naknadno plačanih prispevkov. Pokojnina bi se odmerila le, če bi bila oseba upravičena do pokojnine v višjem znesku.
Predlagane so tudi določene spremembe in dopolnitve, ki zadevajo položaj delovnega invalida, z namenom, da se izboljša njihov materialni položaj. Z zakonsko spremembo naj bi se tudi jasneje uredili primeri, ko zavod izdaja začasno odločbo oziroma akontacijo. Določene spremembe naj bi se izvedle tudi na področju dela izvedencev. Z zakonom naj bi uredili tudi pobot terjatev v primeru preplačil z zapadlimi neizplačanimi prejemki.
Svet je sprejel sklep o najnižji pokojninski osnovi za pokojnine, uveljavljene v tem letu, ki od 1. januarja naprej znaša 858,46 evra oziroma 628,39 evra, najvišja pa 3.433,84 evra oziroma 2.513,57 evra. Najnižja pokojnina za v tem letu uveljavljene pokojnine pa od 1. januarja 2019 znaša 223,20 evra.
Kar zadeva nadomestila iz invalidskega zavarovanja, se za invalidnost, nastalo v letu 2019, od 1. januarja 2019 naprej ta nadomestila odmerijo najmanj od osnove v višini 491,47 evra. Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije za invalidnost, nastalo v letu 2019, pa se od 1. januarja 2019 naprej odmeri največ v višini 1.965 evra.
Sprejeli so tudi sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine, ki od 1. januarja 2019 naprej za pravice, uveljavljene v tem letu, znaša največ 100,44 evra, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine, uveljavljene v istem obdobju, pa največ 1.965,87 evra.
