SVET IN MI
Kako si izboljšati spomin?
Sredi tržnice, ko ugotoviš, da je nakupovalni seznam ostal doma, si želiš, da bi bil tvoj spomin boljši. Tudi človeka, ki te prijazno pozdravi in ogovori, včasih ne prepoznaš, njegovo ime je izginilo v temačnih predorih spomina, ki noče delati ravno takrat, ko je treba. Mnogo pozneje, zvečer, se spomniš imena in se sprašuješ, kako ti delujejo možgani in ali jih morda premalo obremenjuješ s križankami in igrami sudoku.
Marsikdo si mora po 60. letu starosti priznati, da njegov delovni spomin ni več tak, kot je bil pred desetletjem. Razveseljiva vest pa je, da so raziskovalci v Bostonu morda našli način, s katerim bi lahko možgane in spomin spravili spet v pravo formo. Dr. Rob Reinhart, bostonski profesor psihologije in možganske znanosti, ob njem pa raziskovalec John Nguyen sta s šibkimi električnimi sunki prek elektrod, pritrjenih na skalp, dražila nekoordinirane točke na predelih možganov v upanju, da bi se spomin okrepil.
Poskus, v katerem je sodelovalo 42 dvajsetletnikov in prav toliko starejših, starih od 60 do 72 let, je dal izvrstne rezultate. Vsak si je lahko krajši čas ogledoval dve fotografiji in je moral ugotoviti, ali sta različni ali enaki. Rezultati so bili na začetku pri mlajših boljši kot pri starejših, kar je bilo nekako pričakovano. Toda po 25 minutah je starejša skupina dohitela mlajše, v nekaterih primerih pa celo prehitela. In ti odlični rezultati so se ohranjali vseh 50 minut do konca poskusa, morda pa celo dlje.
Na žalost harvardski poskus še ni zrel za širšo uporabo, vendar so rezultati obetajoči.
Znanstveniki s harvardske medicinske šole poudarjeno priporočajo standardne metode: jesti zdravo (delovanje možganov je odvisno predvsem od kakovosti prehrane in nemotenega delovanja črevesja), redno telovaditi, opustiti kajenje, paziti na krvni tlak, krvni sladkor in holesterol. Ob vsem tem je treba možgansko mišico držati v napetosti z reševanjem križank, glasnim branjem in učenjem novih besed.
Povzeto po Senior Planet
Tišina, prosim!
Hrup nas obdaja vsepovsod. Celo na vasi ni več pravega miru, a najhuje je v mestih. Hupanje, kriki otrok v supermarketih, mimo brzeči mopedi, motorji in avtomobili, v katerih doni preglasna glasba, da se sosednji avtomobili majejo v ritmu, pa zidarski in cestni stroji, ki nenehno ropotajo.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je onesnaženje prostora z zvokom že davno preseglo dovoljeno mero hrupa, določeno pred pol stoletja.
Povprečna oseba, stara 65 let in več, izgubi odstotek sluha na leto, trdi otolog dr. Darius Kohan, direktor bolnišnice za otologijo in nevrootologijo Lenox Hill. Pri 75 letih je izguba sluha povprečno že 10-odstotna. Izgubijo se visoke frekvence zvokov, poleg tega starejša oseba izgubi sluh najprej za samoglasnike v besedah. Vendar pa ni onesnaženje s hrupom krivo, da pogosteje sprašujemo: »Kaj je rekel?«
Dolgotrajna izpostavljenost belemu šumu, kot je nenehni hrup prometa pod oknom, je dokazano povezana s povečanimi dejavniki tveganja za srčno-žilna obolenja, kot so visoki trigliceridi in nevarnost, da človek dobi sladkorno bolezen. Ko oseba slabše sliši, se polagoma umakne iz družbe, kar pusti za seboj poleg pešanja možganske zmogljivosti tudi socialne in psihične posledice.
Kaj je preglasno? Govor v stanovanju meri 70 decibelov, enako kot sesalec in budilka. Šepet jih ima 30, zmeren dež pa 40. Izpostavljenost hrumenju nad 80 decibeli je nevarno, trdi Kohan. Takrat se začnejo resne težave s sluhom. Gradbeni stroji v soseščini stanovanja segajo do 100 decibelov, glasba iz sosednjega bara ima povprečno 110, letalo, ki vzleta, pa 130 decibelov.
Poslušanje glasbe s slušalkami pri 85 decibelih (mladi to redno počnejo) vodi v izgubo sluha že po 8 urah poslušanja.
Pred glasnim hrupom se je treba zavarovati. Preselitev v mirnejši bivalni okoliš, zamenjava oken z zaščito pred hrupom, nakup posebnih ušesnih zamaškov, ki jih uporabljajo tudi didžeji, izbira sedeža na koncertih daleč od zvočnikov ...
Povzeto po NWTimesu
