Št. 6, junij 2019

  • Za vse generacije

    jun. '19

    Med najlepše spomine iz otroštva spadajo spomini na druženje z babico in dedkom. In čeprav ne živimo več v tradicionalni družini, kjer je bilo sodelovanje med generacijami nekaj spontanega, imajo mnogi lepe odnose s starimi starši. »Čeprav imajo nizke pokojnine, vseeno radi prispevajo za žepnino in priboljške mladim,« je na Dnevih medgeneracijskega sožitja povedal predstavnik študentov Jaka Trilar in se zahvalil za njihovo pomoč. Tudi mladim ni lahko, mnogi morajo delati, da lahko študirajo, pomagajo jim v družini, in tudi ko se zaposlijo, se pogosto lahko osamosvojijo le z njihovo pomočjo. Starejši so ponosni na svoje otroke in vnuke in zanje naredijo, kar lahko, ko pa sami potrebujejo pomoč, so najbolj veseli, če jo dobijo doma.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Upokojevanje z dobo, dopolnjeno v tujini V zadnjih letih si delo izven Slovenije poišče vedno več prebivalcev Slovenije. Na to vpliva več dejavnikov, v zadnjem času predvsem gospodarska kriza, pa tudi odprta vrata Evrope. Prav tako pa se v Sloveniji zaposlujejo tujci, predvsem z območja nekdanje Jugoslavije.

Najnižja in najvišja pokojninska osnova Svet Zavoda je na aprilski seji v skladu z zakonskim pooblastilom med drugim ugotovil tudi višini najnižje in najvišje pokojninske osnove, veljavni pri odmeri letošnjih pokojnin . Objavljena sta v 30. številki uradnega lista. Glasilo je o seji poročalo v prejšnji številki. Ugotavljamo, da njun namen in smisel nekaterim, sodeč vsaj po številnih vprašanjih, še vedno nista razumljiva. To še posebej velja za najnižjo pokojninsko osnovo, ki jo celo enačijo z zagotovljeno pokojnino kar seveda že, glede na svoj naziv, ni.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec 

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Največje povečanje dohodkov za pokojninsko blagajno Finančna uprava RS (FURS) je na seji sveta ZPIZ konec aprila predstavila poročilo o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta tema zanima tudi širšo javnost, saj so prispevki zaposlenih glavni vir financiranje pokojninske blagajne. Iz razpoložljivih podatkov lahko zaključimo, da se stanje iz leta v leto izboljšuje in da se večina zavezancev zaveda svoje odgovornosti glede plačevanja prispevkov.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Izzivi in spremembe so njihovo vodilo    »Toliko šolnikov je v naši širši družini, da bi lahko imeli svojo šolo z vsemi predmeti,« se pošali gospa Anica Bukovec. Ta šola pa bi imela lahko tudi ravnateljico, saj je Anica deset let vodila osnovno šolo Šmihel. Ko je prevzela to funkcijo, je bilo na šoli 520 učencev in prav vse je poznala; ob njeni upokojitvi pa jih je bilo že 1100. Kot učiteljica in ravnateljica je pustila pečat skrbne, tople, odgovorne in široko angažirane osebe; taka pa sta tudi njena dva sinova – Bruno in Boris.

Kar delam, ni rutina, je izziv tudi zame Mirjana Debelak je letošnja nagrajenka Andragoškega centra Slovenije za prispevek v izobraževanju odraslih. Podelitev priznanj je potekala na odprtju Tedna vseživljenjskega učenja v Kranju, kjer je domačinka, in prav ganljivo je bilo videti, koliko ljudi, ki jih je učila, je prišlo, da bi ji pokazali svoje spoštovanje in hvaležnost.

Na natrgani nitki življenja Še dobro, da ne vemo, kaj vse se nam bo v življenju zgodilo in kam vse nas bodo odpeljale poti, a da bom v svojem življenju doživela in preživela dve vojni in na stara leta postala brezdomka in begunka – tega si pa nisem predstavljala. A človek preživi marsikaj, strne svoje misli živahna gospa, Valerija Skrinjar Tvrz, upokojena novinarka, plodovita pisateljica in prevajalka, partizanka v drugi svetovni vojni, begunka iz obleganega Sarajeva. Septembra lani je dopolnila 90 let.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Nekoč vodno zajetje, zdaj priljubljeno sprehajališče Mariborčanov Primestno gručasto naselje v skrajnem zahodnem delu Slovenskih goric leži v razširjenem delu dolinice Triribniškega potoka med gričema Kalvarijo (375 m) in Piramido (386 m), s katerih je čudovit pogled na Maribor in okolico. Nad vasjo, ki se je do leta 1952, ko je bila del naselja Počehova, imenovala Pri treh ribnikih, se dviguje 426 metrov visok vrh Samotni bor. Redkim kmetijam so se med šestdesetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja pridružile številne enodružinskega hiše prebivalcev, zaposlenih v Mariboru. Med njimi je bila tudi zdaj 86 – letna upokojena kartografinja Anica Vidovič, ki si je tu, na nekdanjem Kašmanovem hribu s pokojnim možem, znanim mariborskim urarjem iz Gosposke ulice Jožefom Vidovičem, ustvarila prikupno domovanje, v katerem živi še danes in se posebej razveseli obiskov sina Jožeta in hčerke Marinke ter vnukov Vasje, Nikoline in Mile.

Prinašalka zdravja in blaginje Voda je bila v pradavnini izvor življenja – trdi znanost. To drži, pritrjuje slovensko ljudsko izročilo, zato nam še danes štorklja, vodna ptica, prinaša novorojence – novo življenje! Voda je prinašalka zlata, dokazuje zgodovina. Seveda, vendar je tudi prinašalka kruha, dodaja stara ljudska pripoved. Voda je naravna meja, uči zemljepisna veda. Tudi to je res, se strinja ljudska izkušnja, vendar dodaja, da v vodi prebivajo povodni možje, ki jih prestop vode vznemirja.

Astmo lahko (bolje) obvladamo Astmo ima okoli 14 odstotkov Slovencev, a čeprav število obolelih narašča, je hudih posledic astme vse manj, med drugim zaradi vse boljših zdravil. A lahko bi bilo še bolje, saj več kot polovica obolelih nad astmo nima dovolj dobrega nadzora. Slabo zdravljena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost življenja ali ga lahko celo nevarno ogroža.

Tesla metamorfoza dovaja zdravilne frekvence Klemen Likar, samostojni arhitekt z državnimi pooblastili in terapevt Tesla metamorfoze pojasni, da je to naravna metoda zdravljenja z zdravilnimi energijami, med katerimi so tudi valovi z zdravilnimi frekvencami, ki jih je odkril Nikola Tesla.

Čas je za nove kopalke Oblačila, tudi kopalke, velikokrat izbiramo samo po tem, kaj nam je všeč, ne pa kar bo za našo postavo najbolje. Vsega res ne moremo skriti, lahko pa najdemo model, ki se nam bo odlično prilegal, nudil ustrezno podporo in v katerem se bomo dobro počutili.

 Razteg mišic in gibljivost sklepov  Nadgrajujemo vadbo iz prejšnje številke. Razteg in gibljivost sta dva izjemno pomembna elementa vadbe, a ju mnogi skrajšajo na minimum ali v utrujenosti ob koncu vadbe celo izpustijo. Vaje za gibljivost so nujne tako ob začetku kot ob zaključku vadbe. V prvem primeru jih izvajamo nežneje kot ob zaključku, ko je telo že ogreto. Današnje vaje so izjemno priporočljive za zagrete športnike.

Kilogram borovnic za pet kilogramov jabolk Jagode so za ljubezen, češnje za gibljive sklepe, borovnice preprečujejo degenerativne spremembe in varujejo pred nastankom demence, z uživanjem ribeza, zlasti črnega, pa skrbimo za zdrave žile. Razlogov, da si privoščimo čim več jagodičevja in češenj je dovolj.

Pomoč zelišč pri sladkorni bolezni Sladkorna bolezen je posledica delnega ali popolnega pomanjkanja hormona inzulina, ki nastaja v trebušni slinavki. Inzulin je hormon, ki ga izločajo celice trebušne slinavke. V telesu se nahaja kot prosta spojina ali vezan v kompleks.

Poskusimo po vegansko V daljni preteklosti se človek nikoli ni prehranjeval zgolj z rastlinsko hrano, nasprotno, prehrana takrat je bila v veliki meri mesojeda, odvisno predvsem od tega, kar je ujel, naj je bil to medved ali postrv. Šele mnogo kasneje je spoznal žita, stročnice in poleg jagodičja iz gozda drugo rastlinsko hrano, s katero si je svoj izbor hrane nekoliko razširil.

Sivi lasje so prav lepi Vse več je žensk in moških, ki se želijo starati dostojanstveno in so prepričani, da so sivi lasje šarmantni. Sivolase igralke in igralci, tudi manekenke in manekeni, zbujajo občudovanje.

Obraba sklepnega hrustanca Obraba sklepnega hrustanca oz. osteoartroza je najpogostejši vzrok za bolečino v sklepih v odrasli dobi. Na razvoj osteoartroze vplivajo genetski dejavniki, različni degenerativni procesi in preobremenjevanje sklepov. Obraba hrustanca običajno napreduje počasi, prvi simptomi pa se pojavijo že v zgodnji fazi. Gre predvsem za občasne bolečine, ki se razvijejo pri dolgotrajnem obremenjevanju prizadetega sklepa.

Poslušaj svoje srce! To ni naslov kakšne popevke, pač pa priporočilo, da smo bolj pozorni na delovanje svojega srca in da vsako nepravilno delovanje jemljemo resno. Zadihanost ob hoji po stopnicah, hitro utripanje ali razbijanje srca, občutek težke sape ponoči, pomanjkanje energije, utrujenost ter otekanje gležnjev namreč pripisujemo slabi telesni pripravljenosti ali staranju, ker se pogosteje pojavljajo po 60 . letu starosti. Mnogo pogosteje pa so to znaki srčnega popuščanja, resne kronične bolezni, ki lahko usodno poškoduje srce.

Hrana naj bo prilagojena V prehrani bolnika ali starostnika naj bo več sveže in predelane zelenjave in zmerne količine sadja, ki predstavljata pomemben vir vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Slednje vplivajo na presnovo in splošno zdravje. Nahajajo se še v polnozrnatih izdelkih in oreških.

Da vam ne pokvarijo počitnic Poletje in z njim čas dopustov, počitnic, oddiha, prijetnega druženja, brezskrbnih trenutkov in novih popotniških izkušenj je tu. Pa ste poskrbeli, da vam vsega tega ne bodo pokvarile drobne nevšečnosti kot so nadležne žuželke (piki komarjev in ugrizi klopov), pekoče posledice sonca na koži ob zaključku dneva, nepričakovane slabosti, vročina, alergije …?

Za enakopravno obravnavo bolnikov Po ocenah ima v Sloveniji demenco okoli 33.000 ljudi, v Evropi pa blizu deset milijonov, a že čez deset let se bo to število verjetno podvojilo. Zato sodi demenca med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Kako odpraviti trdovratne glivice So vaši nohti rumeni, odebeljeni ali na vogalih celo odlomljeni? Se vam lušči koža in vas med prsti srbi? Se soočate z neprijetnim vonjem? Vse to so znaki, da imate glivice.

Moča zelo škoduje vrtninam Letošnje spomladansko vreme res ni od muh. Nenehno pada,vremenoslovci imajo vedno prav, pa ali se mi jezimo, ali pa smo veseli. Zemlja je mokra, posledično vrtnine počasi propadajo. Že naši predniki so vedeli, kako veliko škodo lahko naredi pretirano deževje in so to izrazili s pregovorom: Suša vzame en pridelek, moča pa dva.

Na vrtnicah si spočijemo oči

Spet mišja mrzlica Letos se bo v naravi pojavilo zelo veliko miši. Strokovnjaki nas opozarjajo na nevarnost okužbe z mišjo mrzlico, zato je tudi doma pomembno redno zatirati miši in podgane, da preprečimo možne vire okužb in prenamnožitev škodljivcev.

Po poteh rapalske meje Lani je minilo sto let od konca prve svetovne vojne, ki jo je vsa Evropa počastila s številnimi spominskimi prireditvami. Zelo se je povečalo zanimanje za obiske krajev, kjer je potekala frontna linija in kamor je dve leti kasneje zarezala Rapalska pogodba.

Pohodniški kotiček

Povedati ali molčati, to je zdaj vprašanje

Izlet naj bo priložnost za gibanje Prihaja čas, ko lepo vreme in dolgi dnevi vabijo na izlet. Bi povabili na izlet svojega vnuka? Nikamor daleč ni treba, ker spomine na najlepše izlete ne tvorijo le posebni kraji, ampak predvsem najboljša družba in najboljša doživetja.

Modno udobje

Naj bodo zelišča vedno pri roki Zdravilna zelišča, začimbe in dišavnice lahko v loncih sadimo vse leto. Prepričana sem, da je njihova uporaba tako vsestranska, da jo potrebuje vsaka terasa, balkon ali dom. V poletnem času nas bodo z svojim vonjem razvajale in sproščale. Poživljajoč hladen napitek iz citronske verbene, melise ali mete ne vsebuje sladkorja in škodljivih kalorij. Ste si že privoščili kdaj dišečo zeliščno kopel?

Od pionirčka do pionirja elektronske glasbe Mnogi poznate Miho Kralja predvsem s plesov za seniorje, kjer igra tako glasbo, na katero radi plešete. Manj je tistih, ki vedo, da je napisal popevko Sava šumi, ki je skoraj ponarodela. Kralj pa je tudi tisti skladatelj, čigar naslovna skladba Andromeda je dolga leta spremljala prenose smučarskih poletov v Planici. Prvi je imel najboljše klaviature, sintetizatorje. Ustanovil je glasbeno skupino, kot one man band je na terasah in v barih igral komercialno glasbo, ustvaril scensko in filmsko glasbo za več kot 110 kratkih filmov. Pot enega naših največjih glasbenih posebnežev od pionirčka z rdečo rutico, značilno za nekdanjo Jugoslavijo, do pionirja elektronske glasbe pri nas, je zanimiva in izpostavili smo nekaj pomembnih postaj z njegove dolge glasbene poti, ki traja še danes.

Korinjski hrib ali Ciganov vrh Poskusimo zavandrati v Suho krajino, deželico, v kateri vsa voda gine v tla. In vendar je njeno površje zeleno, košnja pa poleti obilna. Požrešna trohnoba mori les v gozdovih, ki po snegolomih in žledu ostajajo v glavnem nepospravljeni. Tu ima kaj pokljati pod tacami splašenih živali, hm, tudi medveda. To da je suha dežela? Tudi domačini bi se radi otresli svojega poimenovanja, po katerem Suha krajina kakor da označuje nekaj manj prijetnega, manj imenitnega.

Naravne rešitve proti poletnim boleznim Mesec junij je zelo ugoden za razvoj rastlinskih bolezni. Če ukrepamo pravočasno in pravilno, ohranimo zdrav domač pridelek, v nasprotnem primeru lahko ostanemo brez pridelka paradižnika, zelo ogrožen je tudi pridelek krompirja. Proti boleznim ukrepamo s čajem ali drugimi pripravki, ki jih lahko pripravimo sami ali kupimo v trgovini.

Tlakovanje balkona in teras

Za ureditev balkona, terase ali površin ob hiši je pomembna odločitev o vrsti tlaka. Zunanje talne obloge izbiramo glede na videz, na potrebe in življenjski slog, na izpostavljenost vremenu in verjetno tudi glede na stroške. Tlakovane površine ob stanovanjskih hiši morajo biti izbrane skladno s hišo tako po obsegu kot po videzu materialov. Pomemben je celosten videz stavbe in njen slog ter ureditev vrta.Če imamo radi bogato obraščen in pisan vrt, naj ne bo enako pisan tudi tlak okoli hiše. Bolje je izbrati nevtralne, nevpadljive površine in prepustimo govorico zelenju.

Avtocesta in varnostna razdalja Imamo prometne zakone. Imamo predpisane brutalno visoke kazni: za neupoštevanje varnostne razdalje je od 300 do 500 evrov in odvzem 3 do 5 točk. A se na to vsi požvižgajo, saj je nadzor nad izvajanjem zakonov slab. Prometna policija dogajanja ne nadzoruje. Voznik, ki zgledno spoštuje predpise, spravlja v nevarnost sebe in svoje potnike. Celo v predorih je tako, čeprav je tam zapovedan še posebno strog režim hitrosti in varnostne razdalje.

Biseri in jezera Koroške

Novomeške bronaste situle  Novo mesto je v starejši železni dobi (8. – 4. stoletje pred našim štetjem) predstavljalo enega največjih centrov srednje Evrope. Med najpomembnejše najdbe časa, ko se v Sredozemlju izoblikujeta evropska civilizacija in kultura, sodijo bronaste, figuralno okrašene situle. Prav iz Novega mesta doslej izvira šestnajst bronastih situl, od tega je devet okrašenih. Zato lahko po izrednih umetniških stvaritvah železne dobe, Novo mesto poimenujemo mesto situl.

Od prvega Ptuja do toplih gat Ansambel Maksa Kumra je bil med tistimi, ki so leta 1969 nastopili na prvemfestivalu narodnozabavne glasbe na Ptuju, najstarejši prireditvi te vrste pri nas. Na tem glasbenem srečanju so Kumrovi godci prejeli nagrado za najboljšo instrumentalno skladbo in izvedbo. Začetek glasbene poti ansambla je bil tako sila spodbuden, nadaljnje delo pa je prineslo kar nekaj še danes odmevnih skladb, kot so Cvetni maj, Odhajam na vrhe, V prazničnem jutru, Eno rož'co ljubim, Na kožuhanju in Poletni večer.

POLETNA MUZEJSKA NOČ

DRUŽENJE JUNIJ V šolo so hodili peš

Medgeneracijsko sožitje s stališča mladih Dnevimedgeneracijskegasožitja , ki so jih organizirali ZDUS in Medgeneracijska koalicija Slovenije, MeKoS so v ospredje postavili temo, ki zadeva vse generacije, to je trg dela in upokojevanje. Razprave na okroglih mizah so dale kar nekaj izhodišč za reševanje te problematike.

O izzivih prihodnosti   Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki so jih sredi maja prvič skupaj organizirali ZDUS in Medgeneracijska koalicija Slovenije so bili namenjeni izmenjavi idej, prenosu znanj in izkušenj med generacijami. Zvrstilo se je več okroglih miz, ki so dale kar nekaj izhodišč in odgovorov za reševanje problematike v prihodnosti.

Vsako znanje šteje Na Andragoškem centru Slovenije, krovni ustanovi za izobraževanje odraslih pri nas, se že desetletja trudijo spreminjati odnos do izobraževanja. Ne glede na to, kakšne izkušnje imamo iz osnovne in srednje šole ali kasneje, je učenje v odrasli dobi lahko veselo, radostno, krepi zdravje in ohranja mladostne možgane, zagotavlja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja Tedna vseživljenjskega učenja.

Milijon in en šiv … Na razstavnem prostoru, imenovanem Ustvarjalno stičišče ZDUS, se je v treh dneh zvrstilo 36 društev upokojencev, med njimi je bilo tudi nekaj zamejskih društev, in 9 rokodelskih centrov. Predstavili so se z različnimi ročnimi deli od kvačkanih in pletenih izdelkov do prtov in prtičkov v najrazličnejših tehnikah, klekljanih čipk, rezbarskih in pletarskih izdelkov, izdelkov iz ličja, gline in dasmase, rož iz različnih materialov ... Vsak dan so pripravili več rokodelskih delavnic in za obiskovalce pekli dobrote (pogačo, fritule, polenško gibanico, loške kuhlne, fit kruh …). Tri društva (Jesenice, Loški potok in Lovrenc na Pohorju) so s sabo pripeljala še osnovnošolce, da so prikazali medgeneracijsko sodelovanje. Izbrali smo le nekaj mojstrovin naših upokojencev.

Domoljubje ostaja vrednota

Novice

 Slabšanje razmer v domovih  V Društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost vsak dan dobivajo pisma in telefonske klice svojcev s pritožbami o slabih razmerah, v katerih živijo zlasti dementni in nepomični stanovalci v nekaterih domovih starejših občanov.Nekaj primerov so člani društva in sorodniki stanovalcev razkrili na novinarski konferenci, na kateri sta sodelovala še stanovalca Doma upokojencev Center v Ljubljani, enota Tabor.

Prerivanje silakov

Staramo se z vnuki V raziskavi Staranje v Sloveniji – kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo stari nad 50 let, je veliko podatkov o družini. Kakovost družinskega sožitja zelo odloča o zdravem in zadovoljnem staranju. Danes se bomo ustavili ob podatkih o vnukih. Koliko vnukov imamo? Kaj nam pomenijo? Koliko nam pomagajo?

Kaj, koliko in kako zdravo jedo starejši? Prehranske potrebe in značilnosti prehrane starejših odraslih se razlikujejo od drugih starostnih skupin zaradi zdravstvenih in drugih težav, povezanih s prehrano, fizioloških in drugih sprememb ter bolezni, ki se pogosteje izražajo in pojavljajo pri starejših.

Dejavni seniorji

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media