O težavah pri ugotavljanju delazmožnosti in priznavanju bolniških odsotnosti
Tako na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), kjer invalidske komisije opravljajo oceno delazmožnosti, kot Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na področju priznavanja bolniških odsotnosti opažajo določene težave in anomalije. Na pobudo predstavnice sindikatov je svet pokojninskega zavoda na seji 13. junija med drugim obravnaval tudi postopke za oceno delazmožnosti in priznavanje bolniške odsotnosti in se zavzel za čimprejšnje ukrepe na tem področju. Ministrstvo za zdravje so pozvali, naj se pred kratkim ustanovljena projektna skupina za pripravo ukrepov čim prej loti dela.
Osnova za razpravo sta bili poročili, ki sta jih pripravila oba zavoda, ki že dalj časa opozarjata na določene pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti ali omejiti, da bi dosegli vrnitev delavca na delo v čim krajšem možnem času. Svet Zpiza je že ob obravnavah letnih poročil o poslovanju zavoda in delu izvedenskih organov pristojne institucije opozarjal in od njih zahteval aktivnejši pristop k racionalizaciji postopkov in organizacije na tem področju. Bela knjiga o reformi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja prav tako poudarja, da so nujne spremembe na področju invalidskega zavarovanja, ki bodo pravice iz tega zavarovanja prilagodile spremenjenim družbenoekonomskim in demografskim razmeram v državi. Pri izvajanju postopkov za oceno delazmožnosti na Zpizu ima pomembno vlogo medicinsko izvedenstvo. Tako Zpiz kot ZZZS že več let opozarjata na težave, s katerimi se srečujeta pri pridobivanju zdravnikov, še zlasti primerne specialnosti, za redno delovno razmerje, v zadnjem obdobju pa tudi pogodbenih sodelavcev. Razlogi za tako stanje so nižje plače kot v zdravstvu, težave pri podaljševanju licenc, poleg tega ni sistemsko rešeno vprašanje specializacije za medicinskega izvedenca, kar vpliva na majhen interes zdravnikov za tovrstno zaposlitev.
Izvedenski organi Zpiza so lani obravnavali več kot 41.400 zadev, kar je za 2,7 odstotka več kot leto prej. Podali so več kot 45.600 izvedenskih mnenj, kar je za 3,2 odstotka več kot leto prej.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da imamo v državi že dolgo časa težave, ki jih povzroča neracionalna ureditev medicinskega izvedenstva, in to tako v postopkih za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja kot tudi zdravstvenega zavarovanja in socialnega varstva. Kajti postopki se v navedenih sistemih med seboj bistveno razlikujejo, v praksi pa se med seboj zelo povezujejo, saj imajo enak cilj, tj. zagotoviti državljanom pravice, do katerih so upravičeni v skladu s sistemsko zakonodajo. Po mnenju nekaterih razpravljavcev bi morali določene pravice, ki so priznane na podlagi ugotovljene invalidnosti, kot je pravica do poklicne rehabilitacije, priznavati bistveno prej, torej že v času zdravljenja oziroma medicinske rehabilitacije, kar bi moralo biti v interesu delavca, Zpiza, ZZZS in družbe kot celote.
Postopek priznavanja bolniške odsotnosti
Pri postopkih priznavanja bolniških odsotnosti je treba razlikovati med bolniško odsotnostjo do 30 dni in nad 30 dni. O bolniški odsotnosti do 30 dni praviloma odloča izbrani osebni zdravnik, nadomestilo plače je breme delodajalcev. So pa tudi izjeme, kot so nega, spremstvo, darovanje organov … O bolniški odsotnosti nad 30 dni pa odloča imenovani zdravnik ZZZS. Rok za odločitev, ki ga določa zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je kratek – 8 dni. Ta zakon določa tudi višino nadomestila, ki pa je različna glede na razlog odsotnosti in se v določenih primerih po poteku časa tudi poviša. Tako se v primeru bolezni višina nadomestila po 90 dneh z 80 odstotkov poveča na 90 odstotkov, v primeru poškodbe zunaj dela, ki jo povzroči tretja oseba, pa s 70 odstotkov na 80 odstotkov.
S pomanjkanjem zdravnikov izvedencev se srečujejo tudi na ZZZS. Tako so imeli konec aprila redno zaposlenih le 29 imenovanih zdravnikov in 69 pogodbenih. Zanimiv je tudi podatek o številu izdanih odločb, v letu 2018 so jih izdali 390.006, od teh je bilo kar 83 odstotkov odločb izdanih v zakonitem roku. Pozornost pa si nedvomno zaslužijo podatki o izgubljenih delovnih dnevih zaradi bolniške odsotnosti v obdobju zadnjih 5 let, torej v času, ko je finančno-ekonomska kriza že »izzvenela«. Če je bilo v letu 2014 zaradi bolniških dopustov izgubljenih 9,1 milijona delovnih dni, jih je bilo v letu 2018 že 12,1 milijona, tako skupni odstotek izgubljenih dni znaša 4,6 odstotka. Obstajajo pomembne razlike med posameznimi območji države oziroma območnimi enotami ZZZS. Tako je bila v letu 2018 najnižja izguba delovnih dni 3,7-odstotna, najvišja pa 6,9-odstotna. Ti podatki so v primerjavi z mnogimi državami v Evropski uniji dokaj visoki in se morajo nanje odzvati delodajalci, sindikati in ZZZS, prav tako pa tudi celotna družba. Kajti zavedati se moramo, da gre za absentizem (odsotnost z dela zaradi bolniških dopustov) velik del javnih sredstev iz zdravstvenega zavarovanja, ki bi jih sicer lahko namenili za prepotrebne zdravstvene storitve.
Po podatkih ZZZS so odhodki zavoda za nadomestila plače v zadnjem petletnem obdobju vseskozi naraščali. Tako je bilo v letu 2014 zagotovljenih 225 milijonov evrov, v letu 2018 pa že 347 milijonov evrov. Pri tem vzbuja pozornost podatek, da hitreje naraščajo izdatki za zavarovance, stare nad 50 let. Tako je bilo v letu 2014 za te zavarovance namenjenih 76 milijonov evrov (33,8 odstotka), v letu 2018 pa že 125,7 milijona evrov (42,6 odstotka).
Da si problematika bolniškega dopusta v prihodnje zasluži večjo skrb in odgovornost družbe kot celote, kažejo tudi podatki o povečanju števila dolgotrajnih »staležnikov«. Po podatkih ZZZS je bilo na dan 28. februarja 2014 na bolniškem dopustu več kot eno leto 3.359 oseb, več kot tri leta 298 in več kot pet let 34, na dan 28. februarja 2019 pa več kot eno leto že 8.457 oseb, več kot tri leta 1395 in več kot pet let 223 zavarovancev. Na seji sveta Zpiza smo slišali, da imamo tudi zavarovanca, ki je na bolniškem dopustu že 12 let. Marsikdo se bo vprašal, ali je to mogoče. Je, kajti smo edina država, ki bolniškega dopusta časovno ni omejila, in bo treba slej ko prej poenotiti stališče tudi glede tega vprašanja.
Največ delovnih dni je bilo izgubljenih zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in poškodb ter zastrupitve zunaj dela kot tudi pri delu. Veliko izostankov je bilo tudi zaradi bolezni dihal in obtočil ter zaradi duševnih in vedenjskih motenj. Pri zavarovankah pa je najpogostejša odsotnost zaradi nege družinskega člana.
Bo stvari premaknila posebna projektna skupina?
Glede na težave izvedenskih organov obeh zavodov se je že pred leti oblikovala ideja o enotnem medicinskem izvedenskem organu za področje socialnih zavarovanj, ki pa za zdaj še nima popolne podpore vseh udeležencev v postopkih odločanja o začasni oziroma trajni nezmožnosti za delo. Premik v smeri izboljšanja stanja pa nedvomno pomeni pred kratkim imenovana projektna skupina za pripravo rešitev za poenotenje ugotavljanja začasne in trajne nezmožnosti za delo, ki jo je imenoval minister za zdravje. V njej sodelujejo predstavniki ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zpiza, ZZZS in ministrstva za finance. Naloge projektne skupine so: priprava analize stanja in oblikovanje predlogov ter rešitev za poenotenje ugotavljanja začasne in trajne nezmožnosti za delo na zakonodajnem, organizacijskem in informacijskem področju skupaj s finančnim ovrednotenjem rešitev in vključno z oblikovanjem stališča glede vzpostavitve enotnega izvedenskega organa. S sklepom ministra so določeni tudi roki za izvedbo posameznih nalog.
V razpravi so člani sveta Zpiza poudarili, da pričakujejo, da bo projektna skupina svoje poslanstvo odgovorno in vestno opravila, da ne bomo priča že znanim primerom, ko je bila skupina ustanovljena, do rešitve težave pa ni prišlo. Ministrstvo za zdravje so pozvali, da projektna skupina čim prej začne delati. Svet Zpiza se zaveda, da rešitev navedenih težav ni odvisna samo od sprememb zakonodaje na posameznih področjih, temveč tudi od pripravljenosti vodstva Zpiza in ZZZS za še boljše in tesnejše sodelovanje.
