Št. 7-8, julij/avgust 2019

  • Domovina je dom

    jul. '19

    »DOMOVINA / pa je DOM, / je zavetje in počitek / za še takega zaljubljenca. / Je ena sama / kakor mati,« je zapisala pesnica in igralka Mila Kačič. Konec junija je Slovenija praznovala 28. rojstni dan in takrat rojeni otroci že postajajo starši. Naša mala domovina postaja zavetje in dom njihovim otrokom in tako ljubezen do tega čudovitega koščka sveta predajamo novim rodovom. Resda nismo postali nova Švica, Švica je samo ena, ampak tudi Slovenija je ena sama. Ali se sploh zavedamo, da živimo v enem najlepših predelov sveta in da je naše neprecenljivo bogastvo v naravi, podnebju in miru? Če bi premogli še več reda, ki bi pohlepnežem preprečil plenjenje po družbenem bogastvu, in med politiki več pokončnih ljudi, ki se ne bi udinjali in prodali tujcem, bi bila Slovenija tudi finančno bogata.

Kazalo

Letni dodatek bo pri julijski pokojnini Večini upokojencem bo letošnji letni dodatek izplačan z julijskimi pokojninami, in sicer v petih različnih zneskih. Prejeli ga bodo tudi nekateri uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Za upokojence, ki del pokojnine prejemajo iz tujine, pa veljajo drugačna pravila. Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje morajo sporočiti letošnjo januarsko pokojnino iz tujine.

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Učinki odmere pokojnin od najnižje in najvišje pokojninske osnove V prejšnji številki smo na kratko pojasnili namen in smisel najnižje in najvišje pokojninske osnove v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tokrat pa bomo, na podlagi statističnih podatkov, predstavili njune učinke na pokojnine, pridobljene v preteklem letu. V ta namen bomo uporabili nekatere podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), objavljene v Letnem poročilu 2018 in Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o Povprečnih mesečnih plačah, december 2017, objavljene 15. 2. 2018.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Zdus ima novo staro vodstvo Volilni zbor članov Zdusa je 20. junija za naslednje mandatno obdobje 2019–2023 ponovno za predsednika izvolil Janeza Sušnika in dosedanjo podpredsednico Vero Pečnik. Poudarila sta, da bo njuna glavna naloga še naprej skrb za ustrezen gmotni in socialni položaj upokojencev ter ustrezno zdravstveno varstvo.

O težavah pri ugotavljanju delazmožnosti in priznavanju bolniških odsotnosti Tako na Zavodu z pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), kjer invalidske komisije opravljajo oceno delazmožnosti, kot na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na področju priznavanja bolniških odsotnosti opažajo določene težave in anomalije. Na pobudo predstavnice sindikatov je Svet pokojninskega zavoda na seji 13. junija med drugim obravnaval tudi postopke za oceno delazmožnosti in priznavanje bolniške odsotnosti in se zavzel za čimprejšnje ukrepe na tem področju. Ministrstvo za zdravje so pozvali, naj se pred kratkim ustanovljena projektna skupina za pripravo ukrepov čim prej loti dela.

Leopold Mozart, glasbenik, menedžer in človek Salzburg, po naše Solnograd, je tesno povezan z Wolfgangom Amadeusom Mozartom, ki je tu preživljal otroštvo in stopil na glasbeno pot. Vendar najslavnejši član družine Mozart ni edini, ki žanje občudovanje ljubiteljev glasbe. Letos se je Salzburg poklonil njegovemu očetu Johannu Georgu Leopoldu, možu, v katerem korenini sinov uspeh.

Vse je mogoče, če si dovolj želiš Nadja Mislej Božič, univerzitetna diplomirana bibliotekarka, se je upokojila pred sedmimi leti. V svoji aktivni dobi je delala marsikaj in marsikje, zadnjih deset let pa je vodila Kosovelovo knjižnico v Sežani. Učenje je njen življenjski stil in težko si predstavlja, da si ne bi širila duha in znanja.

Lesena pošast ob jezeru V rakiškem gozdu so pred 125. leti posekali doslej največjo jelko (hojo) na Slovenskem in jo po stari rimski jamborni cesti v enem kosu odpeljali v ladjedelnico Sv. Marka v Trst, kjer so poželi nemalo začudenja in občudovanja. Domačini na Rakitni so se temeljito pripravili na praznovanje jubileja konec junija.

Tri zgodbe - trije konjički

Zbirateljska vnema se je začela z lojtrnikom Valovita dolenjska gričevnata pokrajina posejana z vinogradi in zidanicami poboža in zmehča vsakega, ki jo obišče. In vse več je pohodnikov, ki jo odkriva in uživa v njenih lepotah. Ina poti mimo zidanic pa domačini z veseljem ponudijo kozarček vina. Tudi 62-letni Bogdan Zupančič iz Trebnjega, za prijatelje Bugec, ki ima vinograd z zidanico v Stari Gori v mirenski občini, pohodnike rad povabi na kozarček vina. Tisti, ki se ustavijo, pa so navdušeni nad njegovo bogato zbirko najrazličnejših starin, od posod, likalnikov, kmečkega, kovaškega do tesarskega orodja, starih radijskih sprejemnikov do šivalnih strojev, ki se skrivajo pred in v skoraj vseh prostorih zidanice.

Ličanov rod je pustil močan pečat v razvoju kraja Ob stiku apnenčaste Snežniške planote in flišne doline reke Reke pritekajo na površje številni izviri, ki so skozi stoletja močno vplivali na razvoj naselja v kratki zatrepni dolini, ki se kot Bistrica v pisnih virih prvič omenja leta 1300. Prvotna vas se je kasneje – da bi se razlikovala od drugih Bistric – imenovala tudi Notranjska Bistrica, ki se je okrog leta 1830 v duhu ilirizma umetno preimenovala v Ilirsko Bistrico. Slednja je leta 1911 postala trg, ki se je šestnajst let pozneje, v času Italije, združil s sosednjim Trnovim in dobil izmišljeno ime Villa del Nevoso (Kraj pod Snežnikom). Zaradi prostorskega razvoja naselja so kasneje pozidali še vmesno območje, mu po drugi svetovni vojni vrnili ime Ilirska Bistrica in ga leta 1952 povzdignili v mesto.

Keltski bojni voz z brežiškega sejmišča Keltsko grobišče Sejmišče v Brežicah leži na južnem robu mesta, na prodni savski terasi, danes približno 200 metrov od struge Save, na njenem desnem bregu. Grobišče je umeščeno v čas od okrog 250 pr. n. št., ko se Kelti naselijo v Posavje, pa do leta 150 pr. n. št., ko se ti začnejo umikati v bolj odmaknjene, višje ležeče lege. Pripadniki skupnosti, pokopani na tem grobišču, pripadajo keltskim rodovom, ki so bili vključeni v plemensko zvezo Tavriskov.

Najprej so živeli v šotorih Brkini so lahko odmaknjeno, gospodarsko nerazvito območje ali pa dežela, kjer živijo vile, štrige in škratki. So kraji, kjer so še nedavna zdravili prašiče s protiuroki. Hrušica je večja vas na južnem pobočju Brkinov, ob cesti Podgrad-Kozina. Hrušičani se lahko pohvalijo, da se njihovi škoromati v pisni virih omenjajo kot prva znana maska na Slovenskem. Vas se omenja tudi kot prafara. Pa pustimo tokrat uradno in pisano zgodovino ob strani.

Izbrskano iz spomina

Bernikovi so velika in srečna družina   Križna gora nad Škofjo Loko, s katere se razširja pogled na verigo vrhov Kamniških Alp in Karavank, slovi tudi po gostilni Pri Boštjanu. Po odprtosti in prijaznosti jih poznajo pohodniki in ljubitelji narave in dobre hrane s cele Slovenije; z nami pa sta Jožica in Boštjan Bernik delila tudi svojo prav posebno osebno zgodbo.

Med ljudmi  »Vedela sem, da bom napisala knjigo, ko se bom upokojila,« začne pogovor Mira Smrkolj, upokojena učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Domžale, kjer je bila zaposlena kar 37 let. Četudi je vmes končala študij pedagogike, je ostala na istem delovnem mestu, ker je, preprosto – zelo rada delala z otroki.

Voda – prinašalka kruha

Muzej za starejše – Mi k vam, vi k nam Da bi zanimivo muzejsko dejavnost približali vsem generacijam, so v Narodnem muzeju v Ljubljani za starejše oblikovali poseben program, ki upošteva tako raznolikost zanimanj kot posebnosti tega življenjskega obdobja.S starostjo se mnogi, čeprav nekdaj redni obiskovalci , iz različnih vzrokov v muzej sami več ne odpravijo, mnogi slabše slišijo, težko stojijo, se težko gibajo …

Kakšen je vaš podpis? V številnih televizijskih nanizankah glavni junaki – policijski forenziki, v eni uri rešijo še tako zapleten zločin. Forenzike imamo tudi pri nas, le da nikoli ne bodo postali televizijske zvezde. Pred desetletji je bilo zelo moderno »prebirati« karakter človeka iz njegove pisave, kar počnejo grafologi. Forenzična grafologija je veda o proučevanju pisave in s tem se je nekoč z veliko predanostjo in žarom ukvarjal 88-letni Vinko Brodarič. Ki vsako jutro začne s telovadbo, nato pa spije kavo s skupino prijateljev v svojem priljubljenem lokalu.

Sodobno življenje obremenjuje ledvice V Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije so opozorili, da skorajda ni človeka, ki ne bi imel tveganja za nastanek trajne in napredujoče ledvične okvare. Med dejavniki tveganja so namreč povišan krvni tlak (kdaj ste si ga izmerili?), holesterol, srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen, te pa pestijo velik delež prebivalstva.

Senca in veliko vode Kot napovedujejo vremenski strokovnjaki, se bo pojavljajo več vročinskih valov in tudi vse daljši bodo. Vročina močno obremeni telo in lahko zlasti pri starejših ter kroničnih bolnikih poslabša zdravstveno stanje. Velja se držati priporočil zdravnikov, kako ravnati ob povečani toplotni obremenitvi, da ne pride do zapletov z zdravjem.

ZDRAVJE KRATKE

Kako posušiti slušni aparat?

Kako posušiti slušni aparat? Vas je ujel dež? Se prekomerno potite? Ste šli v vodo in pozabili na slušni aparat, ali pa vam je celo padel v vodo? S slušnim aparatom morate zelo pazljivo ravnati, da se ne zmoči, saj lahko povzroči okvaro oziroma skrajšuje njegovo življenjsko dobo. Če pa že pride do nezgode, je pomembno vedeti, kako si pomagamo.

Kaj jesti in piti v poletni vročini? Ne glede na letni čas telo potrebuje vse vrste hranilnih snovi: beljakovine, maščobne kisline, ogljikove hidrate, vitamine in minerale. A zdravje in počutje sta odvisna tudi od zaščitnih fitokemikalij, ki so bioaktivne snovi v sadju in zelenjavi, v obliki naravnih barvil v kožicah rastlin. Temeljna naloga barvil je zaščititi rastline pred nevarnimi močnimi sončnimi žarki, bakterijami in virusi in enako vlogo imajo v našem telesu, ko rastline zaužijemo. Ta vloga pride v poletni vročini še toliko bolj do izraza.

Gibanje krepi mišice Redna telesna dejavnost izboljša telesno in psihosocialno zdravje: krepi mišice, vpliva na zdravje kosti, ohranja psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, krepi imunski sistem ter vpliva na dober spanec. Samostojnost pri gibanju pomeni neodvisnost pri opravljanju življenjskih potreb, omogoča vzdrževanje stikov in druženje, zato preprečuje osamljenost ter zmanjša stres.

Rekreativno čez poletje Poletne vadbe so pri nas vedno malo drugačne od običajnih, bolj igrive in spontane. Letošnji izbor so pomagali sestavljatiudeleženci srečanja v Trogiru, s svojimi vprašanji in potrebami. Po navadi sami dobro vemo, kaj bi bilo koristno za nas in tiste vaje, ki nam ne gredo najbolje, v resnici najbolj potrebujemo.

Vroča tema vsakega poletja: vnetja sečil Vnetja sečil pogosto prizadenejo predvsem ženske, pri katerih je pot bakterij v notranjost telesa krajša. Skoraj polovico žensk doletijo vsaj enkrat v življenju. S starostjo se pogostnost vnetij sečil (zaradi težav s prostato) poveča tudi pri moških. Značilno je pogosto, boleče in pekoče izločanje seča, pojavijo pa se lahko tudi druge težave, vključno s tako močno bolečino in slabim počutjem, da nas to lahko pripelje celo na urgenco. In zakaj se o teh težavah pogovarjamo poleti? Zaradi dehidracije in lulanja v morje.

Pomislite na obliko, ne na velikost Veliko žensk, ki nosijo konfekcijske številke večje od 46 ima težave z izbiranjem in kombiniranjem oblačil. Nezadovoljne pa niso samo ženske z močnejšo postavo. Težave pri izbiri predstavlja tudi nesorazmerna oblika telesa kot na primer: poudarjeni boki ali bolj izrazit prsni del, podaljšan životec in podobno. Prav vsaka ženska postava pa ima lepe lastnosti, ki jih morate znati izkoristiti in poudariti, da ustvarite všečno podobo.

Za človeškost – s filozofijo naprej in do konca! Duha posameznega človeka bi si lahko predstavljali kot hišo, ki ima nešteto sob. Skozi svoje življenje se človek sprehaja po tej hiši in odkriva njene sobe, v katere se lahko tudi vrne. Ene sobe so svetlejše, bolj barvite, druge temnejše, bolj sive. In v enih se človek zadrži več časa, v drugih manj.

Neješčost oslabi naše telo Zaznavanje okusa s starostjo peša, prav tako moč v rokah in prstih. Izločanje želodčnih sokov je zaradi starosti in nekaterih zdravil upočasnjeno, tako ni niti občutka lakote in za nameček je slabši izkoristek hranil. V starosti se izloča manj hormona grelina, kar vodi v izgubo apetita. Svoje dodajo še diete, stranski učinki zdravil in osamljenost. Izbirčnost, še huje pa neješčost, je osrednja težava današnjega časa od otroštva do zrelih let. Med 15 in 35 odstotkov starejših se spopada z zavestno neješčostjo.

Vsestransko uporaben rman  Navadni rman (Achillea millefolium L.) je trajnica, ki raste na travnikih in med grmovjem, od nižine do alpskega pasu. Vsebuje več kot 100 znanih spojin in pater Simon Ašič je rman zaradi njegovih mnogoterih zdravilnih učinkov pogosto uporabljal za pripravo različnih čajnih mešanic.

Naše misli so žive sile Placebo je lahko postopek ali snov, po videzu enaka zdravilu, ki pa ne vsebuje zdravilne učinkovine. Ker bolnik tega ne ve, verjame, da je to kar prejme, koristno zdravilo in zato izgine bolečina. Tako kot placebo, pa učinkuje tudi nocebo, ki predstavlja strah pred neželenimi učinki zdravila, oziroma slab odnos bolnikov do terapije, zato lahko občuti poslabšanje simptomov. Medicina je še vedno dokaj skeptična do teh dveh pojavov, saj placebo pojmuje kot » moč utvare«.

Dezodorant, narejen doma Včasu vročine in potenja je dezodorant zelo dobrodošel, a kaj, ko marsikateri vsebuje snovi, ki bi se jim raje izognili. Naredite ga sami, iz domačih in telesu zagotovo neškodljivih sestavin. Navdušil vas bo!

V tujino z evropsko zdravstveno kartico

Na Štajersko in v Prekmurje

Naučite vnuka pozdravljati Pozdravljanje je pomembna socialna veščina, ki se je morajo otroci naučiti, ker človek, ki ne zna primerno pozdraviti, ki ne pogleda v oči in ne izreče prijaznega dober dan, velja za neolikanega in nespoštljivega, če ne še kaj hujšega. Marsikdaj slišimo, da sodobni otroci ne pozdravljajo starejših. Pa so res krivi otroci ali tisti, ki jih primernega pozdravljanja niso učili, pa ne le z besedami, ampak predvsem z lastnim zgledom?

Plesna legenda, ki še veliko dela Le redkim uspe v življenju uresničiti svoje sanje. A dr. Meta Zagorc jih je celo presegla. Kot otroka jo je babica večkrat vodila v gledališče, na kotalkališče, v cirkus, kjer so nanjo neverjeten vtis naredili akrobati, plesalci, igralci. Morda jo je to pripeljalo v ples, pa do vrhunskih rezultatov, ki niso prišli kar po sreči, ampak s trdim delom, znojemin vztrajnostjo. Po zavidljivi tekmovalni karieri je postala uspešna plesna pedagoginja, mednarodna plesna sodnica za standardne, latinskoameriške in moderne tekmovalne plese, med prvimi se je pri nas posvetila aerobiki in jogi, končala doktorski študij na fakulteti za šport, napisala je več kot 30 knjig, učbenikov, strokovnih in znanstvenih člankovin sodi v vrh najuglednejših plesnih strokovnjakov doma in v tujini. Za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa je prejela Bloudkovo nagrado.

Vse življenje zvest fotografiji Doma in po svetu eden najbolj znanih ptujskih umetnikov, Stojan Kerbler, je svoje življenje posvetil umetniški fotografiji. Zato, da se je uveljavil, ni potoval v daljne dežele. Njegove fotografije so najlepši spomin, predvsem pa poklon Halozam, Haložanom in Ptuju. Tako jih sprejemajo domačini, stroka pa jih je nagradila s številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami.Leta 1979 je za ciklus Haložani, ki so prepotovali ves svet, prejel nagrado Prešernovega sklada. Nič manj znani in cenjeni niso njegovi Portreti s ptujskih ulic, Koline in Dvorišča, sledijo jim Prostori. Pomemben del njegovega opusa so tudi tovarniške fotografije.

 Šopki z domačega vrta Nekaterim je dano, da lahko ustvarjamo s cvetjem in pri tem neizmerno uživamo, še posebej takrat, ko rože natrgamo na domačem vrtu ali jih naberemo v naravi. Cvetje je način komunikacije, je simbol ljubezni, spoštovanja, hvaležnosti. Podarjamo ga ob različnih priložnostih in z njim osrečujemo sebe in druge. Nedavno sem naredila za prijateljico šopek z domačega vrta. V njem je bilo cvetje iz njenega otroštva. Ker je ni bilo doma, sem ji ga postavila pred vrata. Ko me je poklicala in se mi zahvalila, je bilo čutiti solze sreče, ker je podoživljala otroštvo in hojo z bosimi nogami …

Črna redkev, repa, koleraba in kapusnice za zimo  Za jesenske in zimske dni poiščite ustrezen prostor za črno redkev, repo, podzemno kolerabo, kitajsko zelje in ostale kapusnice. Upoštevajte tudi kolobar, da bodo rastline bolj zdrave, manj bo tudi škodljivcev. Ob upoštevanju optimalnih terminov setve in sajenja boste tudi s pridelkom bogato nagrajeni.

Predsednik vlade pozna vse njihove skladbe V Beli krajini so ljudje že od nekdaj radi igrali ne samo na strunska glasbila, povezana s tamkajšnjo folkloro, temveč tudi na diatonične harmonike. Vlado Matkovič je Belokranjec iz Dragatuša pri Črnomlju. Rodil se je v glasbeni družini, tako starša kot strici so peli in igrali, prvo, na kar je zaigral pa je bila bugarija, tamburaško strunsko glasbilo. Imel je komaj deset let in se mu še sanjalo ni, kot pravi, da bo kdaj v rokah držal tudi harmoniko.

Pohodniški kotiček

Iskanje preteklega časa v Afriki Kot bi rekel J, vse se spreminja, vse mine.Kdo je J?Lep, mlad, s kožo v barvi temne čokolade, pravilnih potez, kot večina Gancev. In lepo dišeč.Pred malo več kot pol stoletja, ko sem prvič prišla v Gano, se sem se morala o Gancih marsikaj naučiti. Da se kar naprej umivajo, če je le voda v bližini in če imajo pet minut časa. Da brcajo žogo kot obsedeni in hodijo na vse nogometne tekme. Da se ves čas smejejo, da so policaji podkupljivi, če te ustavijo in v vozniški najdejo bankovec, te spustijo. Če bankovca ni, obstaja alternativa: poveš mu vic in medtem, ko se on reži na vsa usta, se mirno odpelješ.

Cepljene sorte debeloplodnih drenov V prispevku vam predstavljamo cepljene debeloplodne sorte rumenega drena, ki se od navadnega rumenega drena ločijo po okusu in večji rodnosti. Poleg izjemno uporabnih plodov rumenega drena, uporabimo tudi liste za odličen čaj. Ob uživanju drena bomo zdravi in polni energije kot dren.

Kultura kratke 

LITERARNE STRANI

Ose so tudi napadalne Vroči poletni dnevi poleg dišečega cvetja in dozorelega sadja prinašajo tudi težave in nadloge s čebelami, čmrlji, osami in sršeni. Večinoma postanejo agresivni šele, ko branijo svoja gnezda, predvsem pozno poleti. Takrat ne izzivamo njihovega obrambnega obnašanja, ker se lahko konča s pikom.

Živali nujno potrebujejo senco Najtoplejši meseci v letu so lahko za kužke nevaren čas. Kužki so občutljivi na visoke temperature, saj lahko hitro pride do toplotnega udara, sončarice, vročinske kapi, poškodb na blazinicah (opeklin) ter do drugih nevšečnosti, ki so povezane s tem letnim časom. Storimo vse, da preprečimo toplotno izčrpanost in toplotni udar!

Priloga: Mostovi  Slovenija ni le dežela naravnih lepot, gradov in cerkva, temveč tudi v svetovnem merilu pomembnih mostov. Še več, na področju gradnje mostov je nastalo tako bogastvo, da bi se z njim upravičeno ponašali še veliko večji narodi. Tako trdi Gorazd Humar, ki se z zgodovino gradbeništva ukvarja že več desetletij in o tem redno predava tako na ljubljanski kot mariborski fakulteti za gradbeništvo, o mostovih pa je izdal že več izjemnih knjig. Poleg tega je pronicljiv opazovalec z občutkom za posebnosti, po katerih se most razlikuje od več tisoč na pogled enakih ali podobnih mostov po svetu. Z njegovo pomočjo smo spoznavali zanimive zgodbe mostov iz različnih zgodovinskih obdobij in odkrivali tehnološke zmožnosti, ki so njihovo gradnjo omogočile.

Pohištvo in kuhinja na prostem Tisti, ki ima možnost, lahko poleti uživa na domačem vrtu ob prijetnem druženju ali počitku. Potrebujemo le še udobne stole, primerno mizo in senco. Za tiste, ki imate radipiknike,pa ne sme manjkati praktičen žar.

Iz koška ročnih del

Risba je osnova vsega slikarstva

Kjer preteklosti ni in vendarle je To bo pot k ozvezdju Oriona. Brez skrbi, nihče vas ne vabi na pot v vesolje, le k njegovemu odrazu na zemlji. Potovanje po dolini 18 km dolge reke Gračnice lahko začnete od Rimskih Toplic, kjer se najprej peljete čez Savinjo v vas Globoko, tam pa zavijete na desno. Po manj kot kilometru pri kažipotu za Jurklošter zapeljete levo v dolino, čez prag skrivnostnega sveta Kozjanskega. Tu vas v teh vročih dneh čaka v globokih gozdovih in bistrih vodah veliko svežine.

Že petnajstič skupaj Kar težko je verjeti, da je že mesec od našega kratkega letovanja v Trogirju, kjer se je družilo blizu 400 bralcev in prijateljev Vzajemnosti – in to že petnajstič zapored. Veliko je bilo znanih obrazov, nekatere zveste sopotnike smo pogrešali, z veseljem pa smo pozdravili tiste, ki so se nam pridružili prvič. Vreme nam je bilo naklonjeno, da je vse teklo, kot je treba, pa je poskrbela ekipa Turistične agencije Kompas.

Slovenski camino ali Jakobova pot Poletje je idealen čas za daljše pohode, zato tokrat predstavljamo Jakobovo pot ali slovenski camino. Od slovitega španskega camina, ki ga je prehodilo tudi veliko naših bralcev se razlikuje po tem, da hodimo po domačem ozemlju, po bolj ali manj znanih poteh in po etapah. In če je utrujenost prevelika, je vrnitev domov enostavna.

Poskusimo se znebiti bramorja  Veliko smo pisali o škodljivcih na vrtu in njivi. O polžih in njihovem zatiranju že kar nekaj vemo in tudi pripravki z učinkovitim delovanjem so na razpolago. Prvič začuda tudi v bio preobleki zares učinkuje IRONMAX. Precej večji problem pa je z drugim uničevalcem naših pridelkov. To je bramor. Včasih se samo čudimo kako hitro uniči grede s pridelki.

Čudovite poletne noči

DRUŽENJE JULIJ

Trošenje energije bi morali omejiti Že dolgo časa govorimo o podnebnih spremembah in o tem, kako katastrofalno bodo morda vplivale na naš način življenja ter na rastlinstvo in živalstvo sveta. Mag. Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja na Agenciji RS za okolje, se v zadnjih letih kot klimatologinja ukvarja predvsem raziskovanjem teh sprememb in kaj prinašajo nam, ljudem, tudi v našem geografskem območju.

PISMA BRALCEV

Kdo nam bo vladal?

Labirint zdravstvenih zavarovanj Znanka je prejela prijazen klic iz zavarovalnice, v kateri ima že dalj časa sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Agentka se ji je najprej zahvalila za njeno zvestobo, nato pa ji povedala, da bo za to nagrajena s tridesetimi evri. Ko je znanka vprašala, če lahko z nagrado pokrije mesečno premijo za dopolnilno zavarovanje, je dobila odgovor, da to ni mogoče. Nagrado lahko izkoristi samo tako, da sklene eno od novih dodatnih zavarovanj. V kolikor to ne želi, ni upravičena do nagrade.

Stari starši so v družini pomembnejši, kot mislimo Kakšna je vloga starih staršev v družini svojih odraslih otrok in vnukov? To vprašanje je danes na obrobju javne pozornosti. V odgovorih nanj je velika zmeda med starši in strokovnjaki. Odgovor nanj pa treba iskati. Odnos med starimi starši in vnuki je življenjsko pomemben za oboje in za srednjo generacijo mladih staršev. Pa tudi za zdrav razvoj naše kulture.

Gorenjci, Primorci in Dolenjci bolj optimistični V tokratnem prispevku bo govora o enem mojih starejših prispevkov, pravzaprav prvem prispevku nasploh, ki sem ga pripravil s podatki SHARE. V njem sem se ukvarjal z nečim nadvse zabavnim – na temelju metodologije nemškega profesorja Hendrika Jürgesa sem izračunal zdravstveni indeks starejših, kar mi je omogočilo primerjavo evropskih držav, pa tudi slovenskih pokrajin, glede na razlike med dejanskim zdravjem starejših in njegovo samopercepcijo. Povedano preprosteje, videl sem, v katerih državah in slovenskih regijah so starejši bolj optimistični glede lastnega zdravja, v katerih pa bolj pesimistični in črnogledi.

SVET IN MI

Dolga in težka pot do dvigala Dobro je, da občine odpravljajo arhitekturne ovire in sledijo načelom starosti prijaznih mest. A urejene klančine ter široki pločniki ne pomenijo prav dosti, če starejši ali gibalno ovirani prebivalci ne morejo iz svojih stanovanj, ker stavba, v kateri živijo, ne premore dvigala. Takih zgradb, s štirimi etažami ali več, je po slovenskih krajih vsaj enajst tisoč.

NOVICE OD VSEPOVSOD

Starejši in novodobna tehnologija

Moški so nepripravljeni na upokojitev Upokojitev je ena večjih prelomnic v življenju, saj se spremeni dolgoletna vsakdanja rutina. Kar nekaj časa traja, da si upokojenci na novo osmislijo dan in zapolnijo tudi tiste ure, ki so jih prej preživeli v službi. S privajanjem na nov status imajo več težav moški, Ker se ne čutijo več koristne in ne najdejo več svojega mesta v skupnosti,se vse bolj umikajo iz družbe, postajajo apatični in zagrenjeni, kar močno vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje.

 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media