Živa enciklopedija Tabora

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | okt. '19

Slavljenka s predsednikom DU Tabor Milanom Blatnikom in županom Markom Semprimožnikom

Stoletnica pronicljivih misli in spomina. S temi besedami bi na kratko opisali Slavko Leskovšek, najstarejšo krajanko občine Tabor v Savinjski dolini.

Rodila se je 12. junija 1919 leta na kmetiji v Kamenčah v sedanji občini Braslovče v družini Juhart, po domače pri Vrbenovih, s šestimi otroki. Njen oče je bil krovec, mama pa je gospodinjila. Oba starša sta doživela za tisti čas zelo visoko starost, in sicer 90 oziroma 94 let. Osemletko in triletno obrtno šolo je Slavka obiskovala v Braslovčah, vajeništvo pa je hodila peš opravljat v Ojstriško vas. Pri Marjetki Žibret se je učila za šiviljsko pomočnico, kasneje pa je postala izučena šivilja. Usoda ji je pripeljala naproti soseda Lojzeta Leskovška, ki je bil takrat krojaški pomočnik, nato pa znani krojaški mojster. Ko sta si na robu Ojstriške vasi ustvarila dom, sta bila mentorja mladih šivilj in krojačev. Marsikateri starejši Taborčan se še spominja, da sta prav Slavka in Lojze zašila komu kakšen plašč, morda prve hlače, obleko za birmo, krpala strgane kose, prekrojila staro, a še uporabno blago v novo oblačilo. Poleg tega sta rada priskočila na pomoč sosedom in prijateljem, ko so na kmetijah potrebovali dodatni par rok. Druga svetovna vojna, v kateri sta oba sodelovala, je močno spremenila njuno življenje, Lojzeta pa je za vse življenje zaznamovala z boleznijo. Slavki so tako leta minevala ob možu, hčerki Marti in sinu Marjanu v krojaški delavnici, na vrtu in polju.

Še vedno je pronicljivih misli in prava živa enciklopedija krajevnih prelomnic. Spominja se, kdo je v vasi prvi imel kolo, kdaj se je skozi vas pripeljal kakšen avtomobil, kako so bile videti naše ceste, ko so bile le prašen makadam, kje so prvi imeli televizijo, kjer se je za ogled programa zbralo skoraj pol vasi, vodovod je kar naenkrat bil v vsaki hiši. Pravi tehnološki vrhunec je pomenila napeljava telefonskega priključka. Kljub drugim časom sama še vedno prisega na pristnost in tople človeške odnose, zato ji veliko pomenita pozdrav in kakšen klepet. V hiši, ki si jo je nekoč z možem izbrala za svoj dom, živi s sinom in njegovo družino. S palico ali drugo oporo se še vedno poda na kratek sprehod. Pozornost namenja tudi dnevnim informacijam s področja politike, športa in kulture, možgane pa si bistri s križankami in časopisjem. V veliko veselje so ji tri vnukinje ter pravnukinja in pravnuk.         

Besedilo in fotografija: Darko Naraglav  


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media