Skrbimo, da bodo žile pretočne

Dobro počutje | sep. '19

ZDRAVJE KRATKE

Periferna arterijska bolezen (PAB) se pogosteje pojavlja po 55. letu starosti in največkrat prizadene arterije na nogah. Povzroči jo napredovala ateroskleroza (poapnenje žil), ki postopno oži arterijo. Kar 70 odstotkov bolnikov se bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov.

 Sprva je pretok krvi skozi zoženo arterijo le malo moten in težav niti ne zaznamo. Z napredovanjem bolezni pa je žila vedno bolj zožena, pretok krvi je zelo otežen. V procesu ateroskleroze se namreč na notranje stene arterij odlagajo holesterol ali maščobe, kalcij in vnetne celice. Arterija se začne ožiti in skoznjo se pretaka čedalje manj sveže krvi, obogatene s kisikom, kar povzroča stiskajočo bolečino v mišicah pri hoji, sčasoma pa tudi že v mirovanju. Žilna stena postaja trša in neelastična. Na koncu tega procesa se arterija povsem zamaši, pretok krvi pa ustavi. Najbolj ogroženi so sladkorni bolniki, kadilci, ljudje z zvišanim krvnim tlakom in bolniki z napredovalim ledvičnim popuščanjem. Med dejavnike tveganja spadajo tudi povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost in starost. Zamašene žile so med najpogostejšimi skritimi vzroki za hujše srčno-žilne zaplete. Te bolnike veliko bolj ogrožata srčni infarkt in možganska kap. Če bolezni ne zdravimo, lahko pride do razjed in gangrene, kar vodi do amputacije noge ali celo do prezgodnje smrti.

Tveganje za nastanek bolezni zamašenih žil lahko zmanjšamo, če živimo zdravo in smo telesno aktivni vse življenje. Koristne so občasne meritve gleženjskega indeksa, s pomočjo katere lahko enostavno in hitro odkrijemo zožitve ali zapore arterij na nogah. Poleg napredovalih oblik bolezni lahko meritev odkrije spremembe na ožilju, še preden se pojavijo prvi znaki bolezni. Meritev je povsem neboleča in nenevarna, traja 10 do 15 minut, opravimo jo lahko že pri marsikaterem zdravniku splošne oziroma družinske medicine.

Gleženjski indeks je razmerje med vrednostjo sistoličnega - višjega krvnega tlaka v gležnju in nadlakti. Čim večja je zožitev, tem manjši je rezultat gleženjskega indeksa. Gleženjski indeks, nižji od 0,9, že kaže na periferno arterijsko bolezen. Z napredovanjem bolezni se vrednosti gleženjskega indeksa nižajo, zato lahko z rednim merjenjem spremljamo potek bolezni. 

Karton zdravja

V kakšnem stanju so vaše žile, lahko preverite v soboto, 14. septembra, med 10. in 14. uro v Športnem parku Kodeljevo v Ljubljani. Zavod Zdrave arterije namreč pripravlja dogodek Kartona zdravja!, s katerim želi ozavestiti ljudi o problematiki zamašenih žil, posledicah prepoznega odkritja ter preventivnih ukrepih.

Udeleženci dogodka bodo imeli priložnost izmeriti svojo telesno pripravljenost na šestih postajah, kjer bodo izvajali: veso v zgibi, dotikanje plošče z roko, dviganje trupa, poligon nazaj, predklon na klopci ter meritev obsega pasu. Vsak udeleženec bo po opravljenem testiranju telesne pripravljenosti in merjenju gleženjskega indeksa prejel karton z rezultati, ki mu bo služil za letno preverjanje napredka telesne pripravljenosti. Obenem bodo strokovnjaki iz zdravstvene stroke poučili obiskovalce o vzrokih in posledicah periferne arterijske bolezni. A. Ž.

Za energijo in dobro delovanje srca

Quinol10 je aktivna oblika koencima Q10 (ubiquinol). Okrepljen je z vitaminom B1 za normalno delovanje srca, vitaminom B3 za zmanjšanje utrujenosti in izčrpanosti ter normalno energijsko presnovo in cinkom za zaščito celic in normalno plodnost ter reprodukcijo. Uživajte v zdravi energiji in dobrem delovanju srca.

Svit rešuje zdravje in življenje

Rak na debelem črevesu in danki je tretji najpogostejši rak pri ženskah in četrti najpogostejši pri moških. Odkar smo pred desetimi leti uvedli Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, bolezen odkrivamo v bistveno zgodnejšem stadiju, ko je zdravljenje uspešnejše, pričakovano preživetje pa daljše. Presejanje med zdravimi osebami odkrije tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka. Zgodaj odkrita bolezen se uspešno zdravi, z odkritjem predrakavih sprememb pa bolezen lahko celo preprečimo.

Vabilo za pregled blata vsaki dve leti dobijo prebivalke in prebivalci Slovenije med 50. in 74. letom starosti. Žal pa se skoraj vsaka tretja oseba na vabilo v program ne odzove. Po podatkih iz prvega polletja letošnjega leta se je odzvalo najmanj naslovnikov v zdravstveni regiji Koper, največ pa v kranjski regiji. Nacionalni inštitut za javno zdravje zato vsem tistim, ki prejmejo vabilo v program Svit, svetuje, naj se odzovejo, saj jim lahko reši življenje.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media