Št. 9, september 2019

  • Dobra volja

    sep. '19

    Ali kdaj opazujete ljudi, ki hitijo po ulici, se ustavijo na pijači ali čakajo avtobus? Koliko različnih zgodb in usod nosijo s sabo. Nekateri obrazi so mrki, drugi zatopljeni, najbolj pa pritegnejo sproščeni in nasmejani, ker žarijo kot sonce. To so zagotovo pozitivni ljudje.

    Strokovnjaki pravijo, da je pesimizem slab za naše zdravje in da si lahko s slabimi mislimi nakopljemo celo bolezen. Trdijo tudi, da se lahko naučimo nagnjenost k pozitivnemu: izogibati se je treba slabim mislim, kajti bolj kot se vrtimo v njihovem krogu, močnejše so, v bistvu pa gre bolj za naše misli in predstave kot za dejstva, poiskati moramo pozitivne stvari, ki nas dvignejo, in negovati hvaležnost za vse, kar se nam je dobrega zgodilo. Mi smo tisti, ki si oblikujemo vsakdan.

Kazalo

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

O predvidenih spremembah pokojninske zakonodaje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je marca predstavilo predlog predvidenih sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki se nanašajo na odmerni odstotek, dvojni status in dvig upokojitvene starosti za najmanj 15 let zavarovalne dobe postopno po dva meseca na leto iz 65 na 67 let z začetkom uveljavitve 2023. Predlog sprememb je obravnaval tudi Ekonomsko socialni svet (ESS), kjer so se po predstavitvi predloga dogovorili za oblikovanje pogajalske skupine, ki je nadaljevala delo v zvezi s predlaganimi spremembami.

Konec septembra bo znan odstotek izredne uskladitve

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Potrebe po stanovanjih večje od ponudbe Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je lani povečal število nepremičnin. Prevladujejo namenska najemna stanovanja. Več starih stanovanj so obnovili, nova oskrbovana stanovanja pa načrtujejo na Bledu in v Mariboru.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

VESTI IZ ZDUS Na julijski izredni seji Upravnega odbora Zdus, prvi v novem mandatu, je predsednik Janez Sušnik članom posredoval vtise z nedavnega srečanja s predsednikom vlade Marjanom Šarcem in ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenijo Klampfer.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Od vaškega učitelja do ravnatelja združenih šol »Dragi moji, čez sto let bodo tukaj drugi ljudje. Sedaj je naš čas, zato je pomembno, da odpuščamo, delamo dobra dela in si pomagamo,« rad zaključi ob najrazličnejših priložnostih Novomeščan Jože Jazbec, med drugim dolgoletni ravnatelj osnovnih šol, predsednik Društva prijateljev mladine Mojca in do nedavnega, kar tri mandate, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Pravi, da je na svoji življenjski poti doživel veliko zanimivega in lepega. Ves čas pa je delal z ljudmi in za ljudi in bil kar 40 let na različnih vodilnih mestih.

Razkošne freske iz mestne vile Zaradi številnih antičnih naselbinskih in ruševinskih plasti, ki navadno presegajo debelino štirih metrov, je pod modernim Celjem še vedno zelo dobro ohranjena rimska Celeja.

Lončarjenje kot meditacija Ko je človek za nekaj »poklican«, prej ali slej postane to njegov poklic. Tako je Igor Bahor iz Velenja postal lončar, čeprav je študiral elektrotehniko. Ko je v času študija v Ljubljani vzporedno delal pri lončarju se mu je odprl nov svet. Svet, ki ga ni hotel več zapustiti. Že na samem začetku resnejšega dela na področju lončarstva in keramike pa je ugotovil, da je to šele vrh leden gore in da se ima še veliko za naučiti. In to vse življenje počne.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Voda – najstarejša »cesta« in naravna meja  V davnih dneh so bile reke, poleg sonca, edini kažipot. Nezmotljivo so svoje popotnike pripeljale do morja. Večinoma po rekah je vodila slovita jantarska pot od Baltika do Jadrana,pa tudi pot od Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici do Jadrana.

Zaradi skromnih možnosti za zaslužek se jih je veliko izselilo v Ameriko Hrast pri Jugorju je gručasto naselje v severnem delu Bele krajine, ležeče na robu zakrasele planote ob vznožju Gorjancev, ob cesti Novo mesto – Metlika. V njej se je pred osemdesetimi leti rodil upokojeni univ. dipl. ekonomist in dolgoletni direktor ljubljanske kmetijske trgovinske in proizvodne delovne organizacije Agrotehnika-Gruda Peter Popovič, ki pravi, da se o tej majhni vasi ni ohranila skoraj nobena stara fotografija, saj so po partizanskem napadu 23. julija 1942 Italijani požgali in razstrelili 22 od 24 hiš. »Takrat smo se Hrastovčani na hitro umaknili iz vasi in v domovih pustili tudi vse osebne stvari. Naša petčlanska družina z mamo Maro in očetom Petrom se je zatekla k sorodniku Zvonetu Perkoviču v bližnjo Berečo vas, po vojni pa sta starša na istem mestu postavila novo domačijo.«

Šahira že od petega leta Miroslava Vospernik Piberl iz Ljubljane je upokojena profesorica zgodovine, šahovska mojstrica in babica, ki je, kot pravi, končno to postala šele pri svojih osemdesetih letih. »Bila sem prepričana, da ne bom nikoli babica, a ko se je 23. marca letos rodil moj prvi vnuček Nik, sem presrečna.« Že 13 let obiskuje tečaj kitajščine in še vedno šahira. Vsak dan tudi kuha za mlajša odrasla sinova, ob vikendih pa še za družino starejšega sina.

Hrbtenica se hrani z gibanjem Z bolečino v hrbtenici se vsaj enkrat v življenju sreča od 80 do 90 odstotkov prebivalstva.K sreči se pri veliki večini bolnikov bolečina z nekaj potrpljenja, prilagoditvijo aktivnosti, uživanju protibolečinskih sredstev in fizioterapije zmanjša. Nekateri bolniki pa potrebujejo ustrezno kirurško zdravljenje.

Odpornost je vir zdravja in dobrega počutja Močan imunski sistem nas varuje pred povzročitelji bolezni kot so virusi, bakterije, glivice, zajedavci ali rakaste celice. Pravilno delujoč imunski sistem je ključen za dobro počutje in zdravje, kar običajno občutimo šele, ko zbolimo.

Zeliščni pripravki za kožna obolenja Koža opravlja več pomembnih nalog: varuje telo pred zunanjim vplivom, oddaja nezaželene ostanke presnove; s kožo občutimo mraz in toploto; odraža notranje razpoloženje ter zdravstveno stanje pomembnih organov; varuje pred izgubo toplote in tekočine; je zaščita pred mehanskimi poškodbami ter pred povzročitelji bolezni.

Od trte do grozdja in zdravja Trta je radostila človeka veliko prej, preden je postala - vinska. Še pred bakreno dobo, ko je človek spoznal, da iz pretlačenega grozdja po vrenju nastane sladka opojna pijača, je cenil trto zaradi sladkih sadežev, hranilnega in zelo zdravega grozdja. Zagotovo so koščke mesa in žita zavijali v mlade trtine liste in jih kuhali že v zgodnji antiki. Za stara plemena je bila trta božje drevo; darilo bogov, podobno kot oljke.

 Ali zmes vodke in olja res pomaga? Ruski zdravilec Nikolai Shevchenko je leta 1993 patentiral svoje zdravilo, za katerega je, kot je napisal, zbral dokaze, da zdravi mnoge bolezni, vključno z rakom. Zaradi enostavnosti in nenavadne kombinacije je to »zdravilo« sprožilo kup glasnih napadov in nasprotovanj, toda tisti, ki so si s tem zdravilom pomagali, so bili še glasnejši in metoda je hitro začela odmevati na vseh koncih sveta.

Skrivnosti odličnega biskvitnega testa Med kuharji in kuharicami krožijo številni recepti za biskvitno testo, da se že težko odločimo, katerega izbrati, da bo sladica res uspela. Z leti sem si nabrala kar nekaj izkušenj, spoznala sem tudi trike, ki mi pri tem delu vedno koristijo in z veseljem jih delim z vami.

Za varnost in udobje Nenadzorovano uhajanje urina ni tako redka, a zagotovo najbolj zamolčana zdravstvena težava. Pesti ljudi različnih starosti, res pa je veliko pogostejša med starejšimi. Z upoštevanjem zdravniških nasvetov in uporabo ustreznih pripomočkov, ki preprečujejo iztekanje in vonj, lahko težave omilimo.

Suha koža potrebuje vlago V zrelih letih koža postane bolj suha, po poletju pa je še bolj izsušena zaradi sonca, vročine in pogostejšega umivanja. Neprijetno zateguje in je videti starejša.Čas je, da koži priskočimo na pomoč, najbolje s tistim, kar ponuja narava.

Vitaminska abeceda Starejše generacije, ki še pomnijo čase pomanjkanja ter slabe preskrbe z mesom, sadjem in z zelenjavo, iz lastne izkušnje vedo, kako slabo vpliva pomanjkanje vitaminov na zdravje, počutje in videz. Vitamini so za zdravje in dobro delovanje organizma nujni.

Pozabite na temne in puste barve Septembra je v naravi lepo, zato si privoščite izlete in pohode, ki vam bodo okrepili telo in duha. Seveda prej izberite primerna oblačila in obutev. V specializiranih trgovinah s pohodno opremo in oblačili vam bodo gotovo dobro svetovali in vam pomagali tudi ustrezno izbrati.

Dobri odnosi so naše največje bogastvo Pogosto imamo občutek, da nam kronično primanjkuje časa, da težko uskladimo vse svoje obveznosti in predvsem, da se težko notranje umirimo. In po drugi strani, če se res ne potrudimo, kar hitro ostanemo sami s svojimi natrpanimi urniki in občutkom, da za nobeno stvari, ki bi nam napolnila baterije, v bistvu nimamo časa. Ustavijo nas šele močne čustvene situacije, povezane z boleznimi, medsebojnimi razhajanji, velikimi spremembami v našem vsakdanu. V takih trenutkih se zavedamo, da vsak dan šteje in da je pomembno, kako smo ga izkoristili, oziroma kako se bomo današnjega dogodka spominjali jutri ali čez več let.

Skrbimo, da bodo žile pretočne Periferna arterijska bolezen (PAB) se pogosteje pojavlja po 55. letu starosti in največkrat prizadene arterije nog. Povzroči jo napredovala ateroskleroza (poapnenje žil), ki postopno oži arterijo. Kar 70 odstotkov bolnikov se bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov.

Pohodniški kotiček

Pripomočki za dvigovanje in posedanje Pri motnjah gibanja potrebuje starostnik pomoč pri vstajanju, hoji, posedanju na invalidski voziček ali stol, urejanju položajev v postelji, izločanju, hranjenju in izvajanju drugih telesnih dejavnosti. Ustrezni pripomočki omogočajo stabilnost, nudijo oporo, zmanjšajo obremenitev ter olajšajo premikanje in dvigovanje.

Hitri, močni in gibčni Današnjega prispevka se bodo najbolj razveselili tisti, ki vsakdanje življenje in gibanje redno bogatijo z vajami iz te rubrike. Tokratne izbrane vaje so malce zahtevnejše, zato se pred njimi ogrejte s tistimi iz poletne številke.

Goli otok – 70 let kasneje Sedmega julija 1949 je na Goli otok v Kvarnerskem zalivu priplula prva ladja s političnimi zaporniki, tako imenovanimi informbiraši. Začelo se je najbolj žalostno poglavje v zgodovini povojne jugoslovanske države. Sedemdeset let kasneje se za otok zanimajo predvsem tuji turisti, med njimi je največ Slovencev.

Električni skiro – nebodigatreba Na naših ulicah se je kar nenadoma spet pojavil – skiro. Marsikoga preplavijo spomini na mladost, ko je vsak otrok po ulici gonil svoj skiro. Šele naslednja stopnja je bil bicikel in če je to bil Rogov Pony, je bila sreča že popolna. Z močjo svojih mišic so se otroci in odrasli seznanjali s prometom in s hitrostjo. Pa tudi z bolečinami, ki so bile opozorilo, da ne gre pretiravati.

Kultura kratke 

V Dalmacijo na obiranje mandarin

Jelenk, sveta gora starovercev Na vrhu Jelenka, enega od številnih vrhov, s katerih se banjška planota strmo spušča na zahod v dolino Soče, boste po ne preveč naporni turi najprej nagrajeni z res spodobnim razgledom, ne le po širnih Banjščicah, ampak še čez, po rogatem reliefu idrijsko-cerkljanskih in trnovskih gora ter podolij; pa še na jug bo segel pogled, na krvavo bojišče iz prve svetovne vojne na hribu Škabrijel.

Malo za šalo in veliko zares

Pravočasno ukrepanje za boljši pridelek Letošnje nestanovitno vreme nam kar ne da miru, zato je na vrtu problemov več. Dotaknili se bomo le tistih najbolj perečih, ki jih ne smemo zanemariti, saj lahko naslednje leto postanejo bolj problematični, pa tudi škoda je lahko večja, če ne bomo ukrepali.

Zakaj paradižniki ne dozorijo?  V času zorenja paradižnikov se dogaja, da je plod trd, nedozorel, deformiran. Plod lahko tudi poka, opažamo zvijanje listov in še nekatere težave. Zanje niso odgovorne bolezni in zlahka jih lahko rešite.

Plaže, ribe, vino in glasba Portugalsko mesto Setúbal stoji 50 kilometrov vzhodno od prestolnice Lizbone, posebnost tistih krajev pa sta ne prevroče poletje in ne premrzle zime. Povprečna temperatura v januarju je pet stopinj, v avgustu pa 29 stopinj. Je pa res, da zna tudi poleti kar dobro zapihati. Mesto podpira različne zvrsti kulture in je v novejšem času postalo pomemben oder za različne dogodke na področju glasbe, gledališča in književnosti.

Plešeš lahko tudi sama

IZ KOŠKA ROČNIH DEL 

Nadvse ustvarjalen Sivčev nemirni duh  Ivan Sivec je maja napolnil 70 let, julija pa je prejel visoko državno odličje – Red za zasluge za narod. Takrat je predsedniku države Borutu Pahorju javno obljubil, da bo – če bo zdrav – napisal vsaj še trideset knjig. »Lani so mi namreč izrezali ledvico in z njo vred skoraj sedemcentimetrski rakasti tumor. Zdaj spet funkcioniram kot prerojen. Hvala vam, ljudje v belem, ste čudoviti ljudje!« pravi sogovornik.

Zdravilo za dolgčas Skupne ure z vnukom so za stare starše dragocene in želimo si, da bi bile dragocene tudi zanj in bi se jih veselil. Kaj storiti, ko opazimo, da se vnuk v naši družbi dolgočasi?

Sesalnik naj bo priročen Vzdrževanje čistoče v stanovanju je sicer mogoče s preprostimi pripomočki kot so metla, krpa in vedro vode, pa vendar si ne znamo več predstavljati temeljitega in hitrega čiščenja stanovanja brez sesalnika. Na trgu je veliko vrst sesalnikov v različnih kakovostnih razredih, a navsezadnje nas omejuje znesek, ki smo ga pripravljeni odšteti za nakup. Pri izbiri bi morala večjo vlogo igrati majhna teža in priročna velikost sesalnika ter preprostost upravljanja z njim, da nam bo v resnično pomoč.

Osvežimo balkonske zasaditve Ko se nočne temperature pričnejo spuščati, se to kmalu pozna na balkonskem cvetju. Rastline, ki so ljubiteljice vročega poletnega sonca počasi odmirajo. Takrat v cvetličnih posodah ostane praznina, ki ob preostalem bujnem cvetju kvari videz. Ko pa prazne prostore nadomestimo z drugimi cvetlicami, zasaditve ostanejo atraktivnega videza še dolgo v jesen.

Zadnja viža pohorskega godca »Ko se je pri nas kakšno delo zaključilo, ko so kosili ali pospravljali seno, se je pričel likof. Bila je prava kmečka veselica. Prišli so sosedje in sorodniki, jedlo se je in pilo, predvsem pa pelo. Mene je že kot otroka to petje neverjetno pritegnilo in zanimalo,« je o ljudskem petju na Pohorju rad povedal Tine Lesjak, harmonikar in pevec domačih viž, tudi skladatelj narodno-zabavne glasbe.

Po poti ljudskega godca Septembra vas vabimo na glasbeno obarvan pohod, ki poteka v spomin na godbenika in ljudskega godca Ivana Ulaga – Vrhovskega Anzeka in povezuje občini Laško in Štore.

Stoletnica slovenskega baleta Le komu ne zapoje duša, ko pomisli na nežne balerine v belih krilcih, pa kako plešejo na konicah prstov, na visoke skoke moških plesalcev, eleganco gibov, čudovite zgodbe, ujete v balete, kot so Labodje jezero, Romeo in Julija, Giselle ... Vse to je ovito v prelepo glasbo … Slovenski balet praznuje letos sto let in spomnili se bomo na njegove začetke in ljudi, ki so spisali njegovo zgodovino.

DRUŽENJE SEPTEMBER

Možganom koristi vse novo Primerno izbrane telesne in možganske aktivnosti nam lahko zelo koristijo v zrelih letih, pravi dr. Vojko Kavčič, kognitivni nevroznanstvenik, ki raziskuje delovanje možganov pri umskih in mentalnih procesih. Zanimajo ga povezave med vedenjem in možgani, predvsem pa, kako se možgani spreminjajo s staranjem in kaj se dogaja z umskimi sposobnostmi.

V kaj smo zakoreninjeni? Nas, povojno – baby boom generacijo, ki smo rojeni med leti 1945 in 1965, je življenje lepo obdarilo: nismo doživeli lakote, epidemij in vojn, življenje se nam je podaljšalo za lep kos. V mladosti smo šli po svoje (leto 1968) kakor noben rod pred nami. Vrednote staršev smo zavrgli, ker se jih v novih življenjskih razmerah ni dalo živeti na tradicionalni način, predniki pa nam z vojnami v 20. stoletju niso bili za pristen zgled. Sedaj se srečujemo s starostjo; mi smo zgled zanamcem. Pa kar ne vemo, v kaj smo zakoreninjeni. V narodno skupnost in slovensko kulturo, kakor je učila tradicija? V skupnost enakih ljudi, kakor je učil socializem? V lastno imetje, znanje in veljavo, kot sili kapitalistični trg? V razvajeno hlepenje po užitku, ki ga propagira reklama? Biti smiselno zakoreninjen, vedeti v kaj in čemú, je pogoj za zadovoljno starost – za starostno zorenje. In je pogoj, da nas odrasli otroci in vnuki jemljejo resno.

Revščina – energetska in uradniška V Sloveniji je kar nekaj energetske revščine. Marsikdo težko zbere denar za ogrevanje, elektriko in toplo vodo; nekateri čez zimo celo zmrzujejo. Ogroženi so zlasti starejši, brezposelni in klavrno plačani zaposleni. Oblast je problem zaznala, in to predvsem po zaslugi Evropske unije, vendar se ga loteva počasi in štorasto. »Želi pogasiti požar, a ne ve, kje in koliko gori,« je do odpravljanja energetske revščine kritičen prof. Peter Novak, ki se že desetletja ukvarja z različnimi vidiki energije.

Naglušni voditelji

Trenja, ki razdvajajo upokojence V času največje poletne vročine se je razplamtel spor med Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS), pod vodstvom predsednika Janeza Sušnika in Mestno zvezo upokojencev Ljubljana – Osrednjo zvezo društev upokojencev (MZU), ki jo vodi Marjan Sedmak, čeprav je do nesoglasij začelo prihajati že prej. O vzrokih za spor z ljubljansko mestno zvezo in za prekinitev sodelovanja na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) smo se pogovarjali s predsednikom ZDUS Janezom Sušnikom, za mnenje pa smo povprašali tudi drugo stran – predsednika MZU Marjana Sedmaka.

Starejši bi ostali doma Med počitnicami sem nekaj tednov preživel v manjšem kraju pri Bledu, kjer imamo s starši vikend hišo že od moje rane mladosti. V teh letih smo se zelo povezali s sosedo, gospo brez otrok, ki ji je mož umrl pred nekaj leti. Bila je na vozičku, to poletje pa se je po posvetu s svojci preselila v blejski dom za ostarele.

 Svet in mi

NOVICE

Festivalsko dogajanje bo živahno Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), ki bo med 1. in 3. oktobrom potekal že 19. leto zapored, prinaša ustaljen program: strokovne razprave o aktualnih vprašanjih, izobraževalne dogodke in delavnice za vse generacije ter bogat kulturni program. Zagotovo pa bodo obiskovalci Cankarjevega doma naleteli na nove, zanimive vsebine.

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media