Kap udari kot strela z jasnega

Dobro počutje | okt. '19

As. dr. Andrej Fabjan, dr. med., specialist nevrolog

Možganska kap je predvsem bolezen starejših. Najpogosteje se pojavlja po sedemdesetem letu, čeprav lahko kot strela z jasnega udari tudi mlajše. Pri možganski kapi je tudi zelo pomembno, da bolnik čim prej prejme ustrezno pomoč. Najboljši izidi so, če jo dobi prvo uro po kapi. Vendar je tudi v štirih urah in pol zdravljenje še uspešno.

»Več možnosti za možgansko kap imajo kadilci, tisti s previsokim krvnim tlakom, sladkorni bolniki in ljudje s povišanim holesterolom pa tudi tisti, ki so telesno neaktivni in prekomerni uživalci alkohola,« navaja asist. dr. Andrej Fabjan, dr. med., specialist nevrologije, s kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poudari, da je možganska kap praviloma zelo huda in zahrbtna bolezen, saj lahko iz zdravega človeka v trenutku naredi popolnega invalida, kar je tragično za bolnika in njegove svojce. Le nekaj pod 20 odstotkov bolnikov jo odnese brez vseh posledic.

Tri tisoč smrti na leto

Znano je, da zadnja leta vsako leto za boleznimi srca in ožilja (srčni infarkt, možganska kap, pljučna embolija itd.) zboli okoli 4500 ljudi, umre pa okoli 3000 ljudi. Naš sogovornik je poudaril, da so to pogosto nepotrebne bolezni, ki bi se jim lahko izognili, če bi ljudje zmanjšali dejavnike tveganja. »To pa so, naj ponovim, predvsem kajenje, previsoka telesna teža, preveč maščob, soli ter sladkorja v prehrani, pretirano pitje alkoholnih pijač, premalo gibanja, premalo počitka in preveč stresno življenje.«

Sicer pa sogovornik pojasni, da je možganska kap nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno. »Tedaj bolnik začasno ali celo trajno izgubi nadzor nad gibanjem, zaznavanjem, govorom, lahko izgubi celo zavest. Če pravočasno ne dobi zdravniške pomoči, lahko tudi umre.«

V razvitem svetu, kamor spada tudi Slovenija, je možganska kap eden najpogostejših vzrokov za invalidnost, saj si le približno četrtina bolnikov dobro opomore. »Redki so, ki po kapi nimajo posledic. Večino čaka najprej zdravljenje pri nas, potem pa še dolgotrajna rehabilitacija.«

V grobem delimo kapi na tako imenovane ishemične, ki jih povzročijo strdki v žilah, in hemoragične, ki jih povzroči razpok žile v možganih. »Večina kapi, okoli 85 odstotkov, je posledica zapore možganske arterije s krvnim strdkom, vzrok pri okoli 15 odstotkih pa je krvavitev iz žile. Krvavitev je lahko na površini možganov (subarahnoidna), ko pride do razpoka nepravilnega izbočenja žile, ki ga imenujemo anevrizma, ali znotrajmožganska, ko pride do razpoka žile v možganskem tkivu.«

Kako prepoznati možgansko kap?

»Ishemična kap, ki jo, kot rečeno, povzročajo krvni strdki, se pogosto razvije brez bolečin. Lahko udari ponoči in bolnik šele zjutraj ugotovi, da na primer ne more premakniti dela telesa. Pri krvavitvah v možganih, zlasti pri subarahnoidnih krvavitvah, pa je potek praviloma boleč.«

Sogovornik poudari, da se lahko možganska kap začne s komaj opaznimi ali pa zelo izraženimi nevrološkimi motnjami. »Simptomi in znaki so odvisni predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet in kako močno je prizadet. Če je prizadeta leva polovica možganov, so posledice vidne na desni polovici telesa in obratno.«

Najpogostejši simptomi možganske kapi so enostranske motnje vida, dvojni vid, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora ter razumevanja, pri hujših oblikah celo izguba zavestipojavijo se lahko tudi vrtoglavica, slabost z bruhanjem, motnje požiranja, motnje ravnotežja.

Na kap moramo zmeraj pomisliti, če nenadoma, v nekaj sekundah, izgubimo moč v eni ali več okončinah, nenadoma izgubimo vid, ne moremo govoriti (momljamo, kot bi bili pijani, ali pa sploh ne moremo ničesar povedati), občutimo mravljinčenje po polovici telesa, polovici obraza, imamo nenaden hud glavobol …

GROM

»Nevrologi skušamo javnost na simptome možganske kapi opozoriti z besedo GROM (govor, roka, obraz, minuta).« S preprostim testom lahko vsakdo, četudi ni zdravnik, naredi kratek test.

GOVOR – Bolnika prosimo, da reče na primer vreme je lepo ali kar koli drugega, in ga prosimo, naj to ponovi. Zdrav človek bo to brez težav storil, človek, ki ga je zadela možganska kap, pa največkrat ne.

ROKA – Bolnika prosimo, naj iztegne obe roki v višini ramen. Zdrav človek ju brez težav obdrži v tem položaju tudi dalj časa, medtem ko bolniku z akutno možgansko kapjo ena roka praviloma takoj omahne.

OBRAZ – Bolnika prosimo, naj se nasmeji. Pri zdravem človeku so ustnice simetrične, bolnik z akutno možgansko kapjo pa ima eno stran povešeno.

MINUTA – Če opazite te znake pri svojcu ali kom drugem, ne oklevajte, ampak TAKOJ pokličite na telefonsko številko 112 in dispečerju povejte, da utemeljeno predvidevate, da imate ob sebi človeka, ki ga je zadela možganska kap. To je pomembno, saj bo dispečer v najkrajšem mogočem času poslal reševalno vozilo, ki bo bolnika nato prepeljalo v tisto zdravstveno ustanovo, kjer imajo 24 ur na voljo ustrezno opremo in tudi osebje, ki zna oskrbeti bolnika z akutno možgansko kapjo. Bolnik ima lahko resne posledice zaradi poškodb možganov, lahko pa tudi umre, če na te simptome nismo pozorni.

»Začetno zdravljenje je odvisno od vrste kapi. Vendar ne moremo zanesljivo soditi o vrsti kapi, dokler pri bolniku ne opravimo slikanja glave. Zaradi tega je iznajdba CT glave v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja povzročila pravo revolucijo v obravnavi možganske kapi,« je pojasnil dr. Fabjan. 

»Pred slikovno diagnostiko je ključen klinični pregled, saj nas usmeri k uporabi pravilnih slikovnih tehnik. Pri nekaterih oblikah kapi v začetni diagnostiki uporabljamo še magnetno resonanco (MR) ter digitalno subtrakcijsko angiografijo (rentgenski prikaz ožilja). Nato med drugim naredimo še krvne preiskave in elektrokardiogram (EKG).«

Ishemično možgansko kap zdravijo z različnimi načini odmašitve žile, torej z zdravili ali mehansko. Pri krvavitvah so mogoče različne vrste operacij za zmanjšanje pritiska hematoma.

Pri oskrbi v prvih dneh po kapi je zelo pomembno, da ima bolnik urejen krvni tlak, telesno temperaturo in krvni sladkor.

Preprečevanje kapi

Med najučinkovitejše preventivne ukrepe proti možganski kapi spada zdrav življenjski slog. Pri ljudeh, ki so že preživeli možgansko kap, pa je pogosto nujno tudi zdravljenje z zdravili, ki jih mora bolnik jemati do konca življenja, kot so zdravila za redčenje krvi. Pomembne so redne kontrole vratnih arterij z ultrazvokom, zlasti po šestdesetem letu starosti.

Sicer pa dr. Fabjan poudari: »Možgansko kap lahko preprečimo z nekaterimi spremembami življenjskega sloga, ki v resnici niso tako zapletene: prenehajmo kaditi, vsaj pol ure na dan se ukvarjajmo s telesno vadbo, jejmo veliko sadja in zelenjave, vzdržujmo ustrezno telesno težo, v hrani omejimo sol, maščobe in sladkor, izogibajmo se čezmernemu uživanju alkohola, redno si merimo krvni tlak, kontrolirajmo krvne maščobe in krvni sladkor, če občutimo nereden srčni utrip, pojdimo po nasvet k zdravniku.« Naj omenimo še nekaj številk: najprimernejši krvni tlak je 120/80 mm Hg; normalen krvni sladkor med 3,8 do 6,1 mmol/l; normalna vrednost celokupnega holesterola v krvi pa znaša do 5,0 mmol/l.

Kako ukrepamo pri možganski kapi?

  • Pokličemo reševalce na številko 112.
  • Bolnik naj leži, odpnemo mu srajco, razrahljamo ovratnik in odstranimo vse, kar bi ga lahko utesnjevalo.
  • Rahlo podložimo vzglavje.
  • Bolniku ne damo nikakršne tekočine ali hrane.
  • Če ima zobno protezo, naj jo sname.
  • Nezavestnega bolnika namestimo v bočni položaj, še posebej, če bruha.
  • Vzdržujemo prosto dihalno pot.

Reševalcem bo v pomoč, če pred njihovim prihodom bolnika povprašamo:

  • Katera zdravila prejema, predvsem tista za redčenje krvi?
  • Kateri udi so prizadeti?
  • Ali si je pred kratkim poškodoval glavo?
  • Ali je imel krče?
  • Ali je že kdaj imel možgansko kap?
  • Kdaj so se pojavili simptomi in znaki možganske kapi?
  • Katere bolezni ima?

Preventiva

  1. Nehajte kaditi!
  2. Vsaj trikrat tedensko bodite telesno dejavni vsaj pol ure.
  3. Izogibajte se mastni, preslani in presladki hrani.
  4. Pri uživanju alkohola bodite zelo zmerni.
  5. Nadzorujte svoj krvni tlak, sladkor in holesterol.
  6. Zmanjšajte telesno težo, če ste pretežki.
  7. Po napornem fizičnem ali umskem delu si vzemite čas tudi za počitek.
  8. Živite umirjeno in ne razburjajte se zaradi vsake malenkosti.

Besedilo in fotografija: Neva Železnik


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media