Kultura kratke

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | okt. '19

NOVOST

Kulturni TRI-M, Mamut – Maister – Maleš

Foto: Zora Torkar

V Medobčinskem muzeju Kamnik, ki hrani, zbira, raziskuje in predstavlja dediščino naših prednikov s širšega kamniškega območja (Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin), so za obiskovalce pripravili posebno ponudbo, imenovano KULTURNI TRI-M: MAMUT – MAISTER – MALEŠ. Odraslim obiskovalcem in družinam so v treh enotah na ogled zanimive razstave, ki vam z vodstvi, prilagojenimi vašemu zanimanju in vedenju, ponudijo drugačen vpogled v zgodbe muzejskih predmetov in ozadja umetniških del. Vodenje se začenja na gradu Zaprice, nadaljuje v rojstni hiši Rudolfa Maistra in zaključi v Galeriji Miha Maleša. Predviden čas ogledov in sprehodov med enotami je tri ure, seveda pa se tudi časovno prilagodijo. Cena znižane vstopnice je 4 evre. Po zaključku pa vas vabijo, da si privoščite brezplačno kavo v Kavarnici na Glavnem trgu, ki jo dobite ob predložitvi plačane vstopnice.

GLEDALIŠČE

Podgane v Gledališču Glej

V Gledališču Glej so obudili skoraj 100 let staro tragedijo Hinkemann nemškega ekspresionista Ernsta Tollerja v novi podobi z naslovom Podgane. Drama nas seznanja s tem, da se kot nezaželena populacija, kot podgane, utapljamo v pasivnosti, neenakosti in obupu ter prepuščamo politikom, da prosto krojijo svet okoli nas. Poudari nastrojenost med levico in desnico, kar se kaže že v imenih vlog, med katerimi najdemo anarhista, socialista, katolika in nacionalsocialista. »Na eni strani smo priča ekstremnim desničarskim politikam strank, na katere sredinsko leve politične opcije v pomanjkanju idej, kako zaustaviti populizem, odgovarjajo z žicami ekstremnega centra. Na drugi strani se množijo dnevni mikrofašizmi in nezmožnosti upora ter solidarnosti, ko se iz središč družbe potiska neželene populacije: berače, brezdomce, migrante, revne in vse ostale, ki ne sodijo v bleščečo kuliso kapitalistične zgodbe o uspehu,« so zapisali v Gleju. Predstava je zelo posebna, ker je v svojem bistvu razstava – priznani kiparji, arhitekti in vizualni umetniki so sestavili različne scene, skozi katere se sprehaja gledalec, v vsaki sceni pa je biorobot: igralec v ponavljajočih se gibih in ritmičnem ponavljanju. 

Sedem dni v Mestnem gledališču ljubljanskem

Osnova avtorskega projekta Sedem dni Katarine Morano in Žige Divjaka je občutek, da nam zaradi nenehne naglice, v kateri si poskušamo zagotoviti boljši oziroma mirnejši jutri, posamezen dan prepogosto spolzi iz rok. To je predstava o malem človeku, ki se mora kljub dejstvu, da svet, ki mu pripada, gotovo drvi v katastrofo, ukvarjati s svojim »vrtičkom«, ki že dolgo ne uspeva tako, kot je nekoč (če sploh je kdaj uspeval), ali pa uspeva le toliko, da mali človek ob njem z upanjem ali celo brez njega vztraja. Tako zelo se trudi preživeti, da skoraj pozabi, da morda niti ne živi. Sedem dni je omnibus usod, s katerimi si delimo ulice, stanovanjske bloke, pisarniške mize, vrste pri blagajnah nakupovalnih središč …

Umetnost je omara, nova premiera Slovenskega mladinskega gledališča

Zakaj besedilo Danila Harmsa danes? Ker globalni svet dosega vrtoglave vrhove človeške neumnosti, nesmisla in etičnega razkroja. Najhujša pa je otopelost, ki postaja nekaj povsem vsakdanjega in se zdi neizbežna. Razkroj vrednot je samoumeven in banalnost naših dni je postala navada. Temelj sodobnega sveta je absurd. In Harms je eden prvih predstavnikov gledališča absurda. Pripoveduje o nedoločljivem strahu, ki vsakdanjosti preti iz ozadja, o bivanjski ogroženosti in grozi. Uprizoritev nas nagovarja v poetičnem jeziku na meji med tragičnim in komičnim. Potopila se je v poezijo, ki je hkrati otroška igra in igra domišljije v vrtoglavem svetu sanjskih podob in nadrealnih prizorov, oblitih z nenavadno žalostjo. Režiser je Ivan Peternelj, ki je tudi izbral Harmsova besedila za predstavo.

Njihovo predstavo prejšnje sezone Naše nasilje in vaše nasilje v režiji Oliverja Frljića so razglasili za najboljšo predstavo na 32. festivalu Barski letopis v Črni gori.

GLASBA

Božo Vrećo – princ sevdaha angelskega glasu

Bosanski glasbenik in umetnik, odličen interpret in avtor sevdalink je eden najzanimivejših izvajalcev sevdaha nove dobe in nova zvezda svetovnih odrov glasb sveta. Je izjemen vokalist zavidljivih glasovnih višin, ki na pretanjen način sevdah nadgrajuje s prvinami džeza, bluza in soula; z občasnimi plesnimi vložki, v katerih prikliče mistični ples vrtečih se dervišev, pa popolnoma prevzame občinstvo na vseh koncih sveta. Njegov koncert bo 17. oktobra v Cankarjevem domu.

26. oktobra pa bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma koncert šarmantnega gledališkega in filmskega igralca ter pevca Radeta Šerbedžije, ki ga bo spremljal Zapadni kolodvor.

 

RAZSTAVE

Skulptura, podobna Donaldu Trumpu

Na Selih pri Kamniku stoji skulptura, ki spominja na ameriškega predsednika in vznemirja mimoidoče, nekateri pa se tja celo pripeljejo, da bi jo videli. Avtor zamisli je arhitekt Tomaž Schlegl. Osem metrov visoko in dva metra široko skulpturo so postavili člani Športnega in kulturnega društva Sela. Takoj so jo opazili ameriški mediji, pri nas pa je postala atrakcija, ki burno odzvanja, čeprav je bil avtorjev namen, da bi bila protistrup populizmu, ki narašča po svetu. Njegov cilj je bil kulturna provokacija, ki naj bi dala ljudem misliti. »Moti me, da se nihče več ne vpraša, čemu je namenjen Kip svobode, ki je le še atrakcija v New Yorku, toda njegovo izvirno ime je Svoboda osvobaja svet. Vprašal sem se, v čigavi lasti je svoboda. V bistvu ima moč tisti, ki si prilasti svobodo, to pa so danes populisti,« je pojasnil avtor. Živordeče ustnice, ki skrivajo poseben mehanizem, so spremenili v pult, ki naj bi obiskovalcem ponudil eliksir svobode kot protistrup populizmu. Bistveni del projekta je še njegov pokop – na noč čarovnic bodo kip namreč zažgali.  

Utrinki 1949–2019

Institut "Jožef Stefan" je največja slovenska raziskovalna ustanova, ki letos praznuje 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti je v Galeriji IJS fotografska razstava UTRINKI 1949–2019. Razstavljene so fotografije iz 70-letnega dela instituta in njegovih raziskovalcev ter sodelavcev. Razstavo si lahko ogledate do 6. januarja naslednje leto, vstop je prost.

Skrita stvarnost, razstava Christa in Jeanne-Claude

Christo, rojen v Bolgariji, in njegova žena, Francozinja Jeanne-Claude sta najbolj znana umetnika »prekrivanja« umetniških in kulturnih stvaritev ter poslopij. V več desetletjih skupnega ustvarjanja sta zaslovela po monumentalnih projektih, kot je ovitje berlinskega Reichstaga leta 1995. V galeriji lendavskega gradu so na ogled najzanimivejši in najbolj znani projekti umetniškega tandema. Med drugim so razstavljeni projekti, kot so oviti pariški Pont Neuf (1975–1985), Senčniki, ki so jih postavili sočasno v Kaliforniji in na Japonskem (1984–1991), prekriti Reichstag (1971–1995) in Vrata iz leta 2005. Zadnja so bila na ogled v newyorškem Centralnem parku. Več kot polstoletno ustvarjalno delo je prikazano s fotografijami, grafikami, kolaži in različnimi predmeti, povezanimi s tem. Odprto do konca januarja 2020. Po ženini smrti je Christo upočasnil svoj tempo dela, vendar še vedno ostaja aktiven. Prihodnje leto bo uresničil svojo dolgoletno željo, prekril bo pariški Slavolok zmage.

NA KNJIŽNI POLICI

Aleksandra Kornhauser Frazer: Poti in srečanja

Bralca pritegne pripoved o uresničevanju sanj drobnega dekleta iz predmestja majhnega mesta majhne dežele, ki je zraslo v svetovljanko in kar trikrat prepotovalo svet. Deklica se nikoli ni ustrašila še tako velikih izzivov, fizično je trdo delala že od malih nog, da je pomagala preživljati družino, doživela je vojne grozote, a kljub temu doštudirala kemijo, postala je ena naših prvih doktoric znanosti in cenjena znanstvenica s številnimi mednarodnimi priznanji. Dodana vrednost knjige so opisi doživljajev z ljudmi z vseh koncev sveta. Avtorica namreč pravi, da je knjigo napisala tudi zato, da bi obudila spomin na »velikane uma in ustvarjalnosti, ki so prečkali moje poti«.

(Založba Modrijan, 35 evrov)

Več avtorjev: Oves/Oats

Dvojezičnim monografijam o ajdi, prosu in ječmenu se je pridružila še knjiga o ovsu. Oves ima bogato prehransko vrednost, vsebuje na primer več beljakovin kot pšenica in več vlaknin kot ječmen pa še antioksidante in koristno sluz, zato je kar škoda, da ga uživamo večinoma le v obliki ovsenih kosmičev, ki si jih pripravljamo za zajtrk. Vendar je pri nas mogoče dobiti tudi ovseno moko in ovseno »mleko«, napitek, ki se uporablja pri kuhanju in peki slaščic. Da bo šlo lažje, je v knjigi 45 receptov za pripravo kruha ter drugih jedi, testenin, cmokov, narastkov ter okusnih in zdravih slaščic.   

(Založba Kmečki glas, 16 evrov)

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media