Medicinsko izvedenstvo je potrebno prevetritve
Medicinsko izvedenstvo je pomembna panoga na področju medicine, ki žal še nima prave veljave, čeprav je zelo pomemben in največkrat kar odločujoč dejavnik pri pridobivanju pravic iz socialnih zavarovanj. Zavarovanci se z medicinskim izvedenstvom največkrat srečajo v postopkih, ko uveljavljajo svojo pravico do bolniške odsotnosti pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ali pred invalidskimi komisijami Zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), upokojenci pa predvsem v postopkih za oceno potrebe po pomoči in postrežbi pri uveljavljanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
V nadaljevanju želim opisati ključno problematiko na področju medicinskega izvedenstva (s poudarkom na izvedenstvu v okviru ZZZS in Zpiza), saj se v državi že vrsto let srečujemo s težavami, ki jih povzroča njegova neracionalna ureditev.
Postopki se v sistemih socialnih zavarovanj med seboj precej razlikujejo, vendar se v praksi med seboj zelo povezujejo in imajo enak cilj, to je zagotavljanje socialne varnosti državljanov. Veljavna ureditev se pogosto izkaže kot neučinkovita, saj so lahko ti postopki dolgotrajni, zahtevki pa se obravnavajo na podlagi iste ali podobne dokumentacije pri različnih zavodih tudi večkrat. Za vse vpletene to predstavlja velike časovne, administrativne in stroškovne obremenitve.
Določene pravice bi se morale presojati prej
Tako na primer začasna nezmožnost za delo po veljavni ureditvi ni časovno omejena. Zaradi predolge odsotnosti s trga dela se možnosti zavarovanca, da bi ostal delovno aktiven, bistveno zmanjšajo. Določene pravice, ki se zdaj priznavajo na podlagi ugotovljene invalidnosti (poklicna rehabilitacija, sposobnost za delo z omejitvami ali brez itd.), bi se tako morale presojati bistveno prej, torej še v času zdravljenja. Žal pa večina zavarovancev pride na oceno delazmožnosti pred invalidsko komisijo šele po dolgotrajnem bolniškem dopustu in dolgi odsotnosti z dela.
Na navedene sistemske pomanjkljivosti je opozorila že delovna skupina, ki je pripravila belo knjigo o pokojninah v aprilu 2016, predvsem v povezavi s pravico do poklicne rehabilitacije in čimprejšnjega vračanja na delo.
Pomemben del problematike dela medicinskih izvedencev na Zpizu, ki je namenjen predvsem starejši populaciji, je ocenjevanje potreb po pomoči in postrežbi. Pozitivna ocena je podlaga za pridobitev ene izmed treh oblik dodatka za pomoč in postrežbo (DPP). Zaradi staranja prebivalstva je že v letu 2017 število zahtevkov za oceno DPP prvič preseglo število zahtevkov za oceno invalidnosti. Število zahtevkov pa se iz leta v leto še povečuje.
Težave s kadri
In kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delo medicinskega izvedenstva v socialnih zavarovanjih? Najprej je treba omeniti, da medicinsko izvedenstvo na področju kadrovske problematike deli težave z zdravstvom. Lahko bi celo rekli, da so te težave še bistveno bolj izražene kot v zdravstvu, saj zaradi nekaterih objektivnih okoliščin (plače, problematika licenc, drugačna vsebina dela itd.) ni večjega interesa zdravnikov za zaposlitev na področju medicinskega izvedenstva, opažamo pa tudi upad zanimanja za pogodbeno delo zdravnikov na tem področju, s katerim rešujemo pomanjkanje poklicnih izvedencev.
Izvedensko delo je v obeh omenjenih zavodih podobno, vendar obstajajo nekatere pomembne razlike med statusom medicinskega izvedenca na ZZZS in Zpizu ter razlike v postopkih v obeh institucijah.
Na ZZZS deluje izvedenec (imenovani zdravnik) kot upravni delavec, ki odloča o pravici do začasne nezmožnosti za delo, medtem ko izvedenec Zpiza sodeluje v senatih (najmanj dva izvedenca) za oceno trajne nezmožnosti za delo oziroma kot izvedenec posameznik za oceno potrebe po pomoči in postrežbi, izključno kot izvedenec medicinske stroke. Izvedensko mnenje je na Zpizu samo podlaga za pripravo odločbe, za katero je zadolžena uradna oseba, ki tudi vodi postopek.
Izvedenec ZZZS je tudi količinsko zelo obremenjen, saj mora posameznik rešiti več kot 50 zadev dnevno. Tukaj se pojavlja vprašanje smiselnosti potrjevanja bolniških odsotnosti v prvih 4 do 6 mesecih, saj se potrdi čez 95 odstotkov predlogov. Po drugi strani pa je izvedensko mnenje Zpiza vsebinsko precej bolj zahtevno, saj gre za odločanje o trajni pravici.
Vse več potreb po pomoči in postrežbi
Kot smo že omenili, se medicinsko izvedenstvo na Zpizu srečuje s čedalje večjim pritokom zahtevkov za oceno potrebe po pomoči in postrežbi. Obravnava teh zahtevkov mora biti še posebej skrbna in kar se da hitra, saj gre v teh primerih predvsem za starostnike, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih opravil. Žal zaradi različnih okoliščin obravnava teh zahtevkov ni nikoli tako hitra, kot bi si želeli. Pomanjkljiva dokumentacija, priložena zahtevkom – večino vlagajo upokojenci sami ali prek pooblaščene osebe, ki ni zdravnik, čedalje več zahtev (včasih tudi neupravičenih) po obisku izvedenca na domu, vse manjše število zdravnikov izvedencev, pripravljenih na terensko delo, in še mnogo drugih dejavnikov lahko čas obravnave tudi podaljšajo. Kljub vsemu je velika večina postopkov zaključena v zakonskem roku. Zaradi vsega omenjenega je Zpiz predlagal spremembo pokojninske in invalidske zakonodaje, da bi lahko svojci nadaljevali postopek za pridobitev pravice o dodatku za pomoč in postrežbo tudi po smrti zavarovanca.
Še pojasnilo, da je predvideno, da bo pravica do dodatka za pomoč in postrežbo vključena, seveda v precej spremenjeni in razširjeni obliki, v novo zakonodajo s področja dolgotrajne oskrbe. Iz vseh dosedanjih osnutkov in predlogov pa je razvidno, da medicinsko izvedenstvo ne bo vključeno v postopke priznavanja pravic za dolgotrajno oskrbo, ampak bodo te postopke vodili predvsem zdravstveni in socialni delavci.
Možne rešitve medicinskega izvedenstva
Kot smo omenili na začetku, bi se marsikateremu problemu lahko izognili z boljšo organizacijo medicinskega izvedenstva v socialnih zavarovanjih v Republiki Sloveniji in spremembami sistemske zakonodaje. Pri tem je pomembno, da bi bile v reorganizacijo vključene vse institucije, ki delujejo na tem področju, predvsem pa ZZZS in Zpiz, saj bi jim le tako uspelo doseči kar največje sinergijske učinke.
Predlagane spremembe bi se nanašale predvsem na ureditev statusa medicinskega izvedenca v socialnih zavarovanjih in njihov prehod v plačni sistem, kakršen velja za zdravnike, ki so zaposleni v zdravstvu. Tako bi prišlo do izboljšanje strukture profesionalnih zdravnikov izvedencev na obeh zavodih. Treba bi bilo poenotiti kriterije in lažji prehod med ocenama začasne in trajne nezmožnosti za delo z uvedbo poenotene medicinske in delovne dokumentacije ter vzpostaviti funkcionalno diagnostiko. Doseči bo treba strokovno in organizacijsko neodvisnost izvedenstva od nosilcev zavarovanj na socialnem področju ter hitrejše vračanje na delo in ne nazadnje – potreben bo celovit prehod v sistem zdravstvene dejavnosti. Tako bi rešili tudi problematiko podaljševanja licenc zdravnikov izvedencev s strani Zdravniške zbornice Slovenije.
Že kar nekaj let si na Zpizu prizadevamo, da bi zaživel naš predlog o vzpostavitvi enotnega izvedenskega organa, ki bi povezal postopke tako na ZZZS in Zpizu, in poleg prihrankov (tako časovnih kot finančnih) postavil medicinske izvedence v neodvisni položaj od podeljevalcev pravic. Zadnja zahteva je bila že večkrat izražena tako v sodbah Ustavnega sodišča Republike Slovenije kot Evropskega sodišča za človekove pravice. Zahteve po poenotenju sistema medicinskega izvedenstva v socialnih zavarovanjih so bile zapisane že v kar nekaj koalicijskih pogodbah, pozivi pa so prišli tudi od varuha človekovih pravic.
Določene rešitve je sicer mogoče izvesti s spremembo zakonodaje tudi brez uvedbe enotnega izvedenskega organa, vendar takšne rešitve ne bi celovito razrešile vseh omenjenih težav. Pripraviti bi bilo treba analizo vseh dejavnikov, in sicer z upoštevanjem vseh dejstev v okviru celotnega sistema socialnih zavarovanj, torej ne le v okviru posameznih zavodov, ki bi prenesli del svoje dejavnosti na novo neodvisno izvedensko institucijo. In seveda, kar je najpomembnejše, urediti sistem tako, da bodo na novo vzpostavljeni procesi za zavarovance in upokojence kar najhitrejši in kar najbolj prijazni.
S ciljem poenotiti in racionalizirati sistem medicinskega izvedenstva v socialnih zavarovanjih je bila 17. aprila letos imenovana medresorska delovna skupina v okviru Ministrstva za zdravje – projektna skupina za pripravo rešitev za poenotenje ugotavljanja začasne in trajne nezmožnosti za delo. Rešitve v smeri poenotenja postopkov pa najdemo tudi v sklepih 5. mednarodnega kongresa medicinskih izvedencev Slovenije, ki se je v organizaciji ZZZS, Zpiza, ZIZRS in Thermane Laško odvijal aprila letos v Laškem.
Kot je razvidno iz opisanega, je na področju medicinskega izvedenstva v socialnih zavarovanjih še veliko neizkoriščenih možnosti in že nakazanih rešitev obstoječih problemov. Menimo, da bi sprememba v organizaciji dela tako na ZZZS kot Zpizu ob spremljajočih sistemskih spremembah in racionalizaciji na področju pravne ureditve prinesla veliko pozitivnih učinkov tako za potencialne prejemnike pravic kot za proračun Republike Slovenije. Poglaviten cilj vseh sprememb mora biti primerna in hitra obravnava zahtevkov s področja socialne varnosti, učinkovit sistem medicinskega izvedenstva v naši državi pa je lahko eden izmed pomembnih dejavnikov za dosego tega cilja.
