Kaj nam prinaša delitvena ekonomija?
Souporaba avtomobila - "car sharing" - je vedno bolj priljubljena
Ali res vsako gospodinjstvo potrebuje svoj vrtalnik (po domače »bormašino«), če pa ga uporabljamo le vsake toliko časa? Je nakup avtodoma smiseln, če ga uporabljamo samo nekaj tednov na leto, preostali čas pa je parkiran na dvorišču?
Deljenje oziroma skupna uporaba dobrin ni novost; že stoletja si v knjižnicah izposojamo knjige, na podeželju obstaja dolga tradicija skupne uporabe kmetijskih strojev, v nekaterih razvitih državah že desetletja perejo v samopostrežnih pralnicah.
Pri delitveni ekonomiji gre za model, v katerem več posameznikov skupaj uporablja neko dobrino, na primer avto, kolo, stanovanje ali hišo, hišne pripomočke, orodja, zemljišče, pri čemer je za uporabnika pomembnejša dostopnost kot lastništvo. Souporaba dobrin se je v zadnjem času močno razmahnila, saj se je spremenilo vedenje uporabnikov, ki raje souporabljajo stvari, kot si jih lastijo. Zaradi razvoja informacijskih tehnologij, predvsem mobilnih naprav in različnih aplikacij ter platform, pa je skupna uporaba izdelkov in storitev postala veliko bolj dostopna, priročna in preprosta.
Mnogi ljudje vidijo razlog za uspeh delitvene ekonomije v tem, da je odklenila vrednost neuporabljenih ali premalo uporabljenih nepremičnin, naprav in predmetov in vsem uporabnikom privarčevala čas, energijo in predvsem denar. Spreminja se tudi miselnost, saj marsikomu »souporabljati« postaja pomembnejše kot »imeti«. Po drugi strani so mnogi zaradi osebnih okoliščin, na primer zaradi izgube službe, prekarne zaposlitve, upokojitve, skratka zaradi zmanjšanja dohodkov, dali drugim v souporabo svojo lastnino, počitniško hišo, avto, pripomočke ali svoje storitve in tako poskrbeli za dodatni vir za preživljanje. Predvsem mlajšim ozaveščenim generacijam pa postajata izmenjava in souporaba dobrin življenjski slog, upor proti potrošništvu in boj za ohranitev okolja.
Ne kupuj, izposodi si!
V zahodnih državah se je v zadnjem desetletju delitvena ekonomija močno razširila. Delijo oziroma oddajajo ali souporabljajo hiše, stanovanja, sobe, prostore za različne dejavnosti, naprave, orodja. Ne kupujejo, temveč si po potrebi izposodijo kolesa, smuči, električne skiroje, avtomobile, avtodome itd.
Pri nas sta trenutno najbolj znani in razširjeni platformi prevozi.org (iskanje prevozov oziroma sopotnikov) in najel.bi (najem in izposoja predmetov, od počitniških prikolic do glasbil, igral in orodja). V večjih slovenskih mestih so zelo razširjeni sistemi souporabe koles (v Ljubljani BicikeLJ, v Celju KolesCE, na Ptuju Pecikl ...). Dobro se je prijela tudi pobuda »zelemenjava«, kjer si slovenski vrtičkarji na srečanjih, najavljenih na Facebooku in po e-pošti, pozimi izmenjujejo semena, spomladi sadike in poleti presežke s svojih vrtov, obenem pa tudi nasvete za vrtnarjenje in recepte.
Kako pa si z delitveno ekonomijo lahko pomagajo starejši? Prav na to vprašanje bodo iskali odgovor v mednarodnem projektu Delitvena ekonomija za starejše, pri katerem sodeluje tudi Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo. S skupino starejših bodo pregledali obstoječe pobude delitvene ekonomije pri nas, ocenili, ali so starejšim koristne in uporabnikom prijazne ter kako pripomorejo h kakovostnemu in aktivnemu staranju, ne nazadnje tudi s finančnega vidika. Ob tem pa se bodo učili napredne uporabe novih tehnologij, predvsem pametnih telefonov, si naložili aplikacije, ki omogočajo izmenjavo in souporabo, ter v praksi preizkusili, kako delujejo. Zanimivo bo tudi spremljati primere dobrih praks delitvene ekonomije za starejše iz partnerskih držav Francije, Italije, Grčije in Španije. Morda katero od teh pobud uspešno uvozimo tudi k nam.
