Po Vorančevi poti – na Dolenjsko
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Spomenik Prežihovemu Vorancu ob njegovi rojstni hiši v Kotljah
Čeprav Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca poznamo kot pisatelja s Koroškega, rojen je bil leta 1893 v Podgori pri Kotljah, pa v njegov spomin že leta pripravljajo pohod na Dolenjskem.
Pred drugo svetovno vojno je namreč živel v teh krajih, svoje bivanje in popotovanje pa je opisal v potopisu, ki je prvič izšel leta 1945, zadnja izdaja pa je iz leta 2007, izdala pa ga je Občina Mokronog - Trebelno. V potopisu Od Mokronoga do Pijane gore je Voranc zapisal: »Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem.«
Organizatorja, Turistično društvo Mokronog in Občina Mokronog - Trebelno, sta si v spomin na priljubljenega pisatelja zamislila pohod, imenovan Vorančeva pot od Mokronoga do Pijane gore, ki bo tokrat že triindvajseti. Pohodniki se bodo na pot odpravili v soboto, 19. oktobra, ob 8. uri s trške ploščadi v središču Mokronoga. Kot zanimivost omenimo, da bo ta dan v Mokronogu tržni dan, ki ga pripravijo vsako tretjo soboto v mesecu. Pred začetkom pohoda si bo že mogoče ogledati tudi razstavljene izdelke in jih tudi kupiti.
Pot bo pohodnike vodila iz Mokronoga skozi vinske gorice na Sveti Vrh, Malkovec, Slančji Vrh in Telče vse do Pijane Gore. Šestnajst kilometrov je ob lepem vremenu in dobri družbi mogoče premagati brez večjega napora. Ob poti bo namreč poskrbljeno za pestro dogajanje, ki ga pripravljajo domačini, med potjo ne bo nihče lačen niti žejen, v Pijani Gori pa pohodnike čaka enolončnica, organizatorji bodo dodali še spominsko darilce. Prispevek znaša 12 evrov za odrasle in 6 evrov za otroke. Iz Pijane gore bo poskrbljeno za avtobusni prevoz v Mokronog.
Pisatelj in politik
Lovro Kuhar - Prežihov Voranc ni bil le avtor zelo zanimivih mladinskih del, med najbolj znanimi so Solzice, nagrajene s Prešernovo nagrado, pač pa tudi novel Boj na požiralniku, Samorastniki in številnih drugih. Znamenit je njegov avtobiografski roman Doberdob, v katerem opisuje dogajanje na soški fronti v prvi svetovni vojni, kjer je bil tudi sam vojak.
Manj znana je Kuharjeva politična dejavnost. Bil je namreč zelo politično angažiran med obema vojnama in vidni član Komunistične partije Jugoslavije ter slovite Kominterne. Zaradi svojega političnega delovanja je bil doma preganjan, zato je živel na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Osebno je poznal številne tedanje vidne evropske intelektualce in prijateljeval z Josipom Brozom - Titom. Nato pa je med njima prišlo do idejnega razhajanja, oba sta bila kandidata za generalnega sekretarja jugoslovanskih komunistov, mesto je pripadlo Titu, njuni poti pa sta se razšli. Kuhar se je umaknil iz politike.
A le do začetka druge svetovne vojne, ko se je takoj vključil v Osvobodilno fronto, leta 1943 ga je aretirala italijanska policija, zaprt je bil najprej v Begunjah, nato pa celo v Berlinu. Ko so Nemci izvedeli, kako pomembnega jugoslovanskega komunista imajo, so mu ponudili mesto protektorja v Sloveniji, kar je odklonil. Zato so ga poslali v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Tudi po koncu vojne ni želel nobenih političnih funkcij, bil pa je predsednik Kluba koroških Slovencev. Umrl je leta 1950.
Pred leti je tržaški režiser Martin Turk o njem posnel odličen dokumentarni film Doberdob – roman upornika, v katerem je skozi oči zgodovinarjev in njegove vnukinje spregovoril o življenju in delu tega zanimivega človeka s poudarkom na njegovi izkušnji s soške fronte in njegovi skoraj prezrti visoki politični funkciji v KPJ in Kominterni.
