Preprečevanje nastanka preležarnin
Zdrav človek spreminja položaj telesa tudi v spanju, kjer s premikanjem razbremeni ogrožene predele telesa. Kadar je sposobnost premikanja, spreminjanja lege in položajev ovirana, lahko nastane razjeda zaradi pritiska (preležanina).
Razjeda zaradi pritiska je lokalna poškodba kože in podkožnih tkiv, ki nastane zaradi dalj časa trajajočega povečanega pritiska na tkivo, strižne sile in sile trenja. Najpogosteje nastanejo na predelih telesa, kjer je kost tik pod kožo. Posledica dolgotrajnega pritiska na tkivo je prekinjen krvni obtok, ki vodi v zmanjšano preskrbo celic s kisikom in posledično v odmrtje tkiva.
Okvara tkiva zaradi dolgotrajnega pritiska nastane že po dveh urah ali celo prej, na primer, kadar ima oseba še druge težave, kot so nenadzorovano izločanje urina in blata (inkontinenca), shujšanost, debelost, povišana telesna temperatura, slabokrvnost, sladkorna bolezen. Strižna sila ali sila trenja nastane pri nestabilnem polsedečem ali sedečem položaju, kjer oseba drsi s trupom proti vznožju postelje, zato postane koža zgubana. Mesto nastanka razjede zaradi pritiska je v predelu trtice in sedničnem predelu. Poškodba tkiva se začne v globini.
Strižna sila nastane zaradi dveh nasproti si delujočih sil.
Pri ležanju na hrbtu so mesta za nastanek razjede zaradi pritiska zatilje, lopatice, komolci, trtica in pete, pri bočni legi uhelj, rama, komolec, kolk, koleno, zunanja in notranja stran gležnja ter peta, v polsedečem in sedečem položaju pa zatilje, lopatice, trtica, sednica in pete. Razjeda lahko nastane tudi na konicah prstov na nogi, če nanje pritiska odeja.
Mesta za nastanek razjede zaradi pritiska pri ležanju na hrbtu
Prvi znak nastanka razjede zaradi pritiska je rdečina kože. Koža še ni okvarjena, če pobledi, ko nanjo pritisnemo s prstom. Kadar rdečina ne pobledi, gre za začetno razjedo. Če ogroženega dela ne razbremenimo pritiska, se nadaljuje poškodba kože in globljih tkiv. Na mestu rdečine nastane odrgnina, lahko tudi mehur, zatem pa nastane rana, ki je različno globoka in lahko sega do kosti, kadar je poleg kože in podkožja poškodovano tudi mišično tkivo. Taka rana boli, poleg tega pogosto pride do okužbe, zato izvajamo ukrepe za preprečevanje nastanka razjede zaradi pritiska.
Zdravnika ali patronažno medicinsko sestro obvestimo, če na koži opazimo rdečino, ki ne izgine, mehur, odrgnino ali rano.
Bolnik ali starostnik naj se v postelji čim več giblje in obrača. Kadar tega ne zmore, preprečujemo nastanek razjede z rednim obračanjem v razbremenilni položaj, z uporabo razbremenilne blazine (antidekubitusna blazina), razgibavanjem, higieno kože, zadostnim pitjem tekočine in uravnoteženo prehrano.
Osebo nameščamo v različne razbremenilne položaje na vsaki dve uri, če so prisotni dejavniki tveganja za nastanek razjede, pa na eno uro. Izmenjaje ga nameščamo v bočni, polbočni, polsedeči in sedeči položaj. Polbočni položaj pod kotom 30 stopinj je najprimernejši za preprečevanje nastanka razjede zaradi pritiska. Pri nameščanju v polsedeči ali sedeči položaj preprečimo drsenje telesa proti vznožju postelje in s tem nastanek strižne sile tako, da starostniku pod medenico namestimo zvito rjuho ali brisačo (»sidro«).
Pri sedenju na robu postelje, invalidskem vozičku ali stolu naj starostnik sedi čim bolj vzravnano. Če se s stopali ne dotika tal, spustimo posteljo na najnižjo višino ali pod noge podložimo pručko oziroma drugo podporo za stopala. Med sedenjem naj premika ude na petnajst do trideset minut. S telesom naj se nagiba na desno in levo stran. Če ima dovolj moči v rokah, naj se privzdigne s sedeža. Kadar se med sedenjem premalo giblje, čas sedenja skrajšamo. Vedno zapišemo uro in položaj, v katerega smo starostnika namestili.
Kako preprečimo preležanine
Stabilnost telesa in razbremenitev sedničnega predela pri sedenju na stolu ali invalidskem vozičku dosežemo tudi tako, da nanj položimo dve brisači ali rjuhi, ki ju zložimo v obliko trikotnika.
V trikotnik zloženi in nameščeni brisači omogočata stabilnost pri sedenju in razbremenitev sedničnega predela telesa
Razbremenilna (antidekubitusna) blazina je namenjena preprečevanju in zdravljenju nastanka razjede zaradi pritiska. Porazdelitev pritiska se samodejno prilagaja glede na velikost, položaj in telesno maso ležečega. Blazine so različnih velikosti in iz različnih materialov. Na voljo so za posteljo kot samostojno ležišče ali posteljni nadvložek in za sedeže. Delovni nalog za izposojo razbremenilne blazine izda osebni zdravnik. Pri uporabi upoštevamo navodila proizvajalca.
Razbremenilna blazina kot posteljni nadvložek.
Za preprečevanje nastanka razjede zaradi pritiska je pomembna tudi higiena telesa. Kožo negujemo z rednim umivanjem. Uporabimo nevtralno milo, kožo dobro speremo in osušimo, vendar je ne drgnemo. Čisto in suho kožo namažemo z negovalno kremo. Pri inkontinenci kožo v predelu spolovila in zadnjice namažemo z zaščitno kremo. Ogroženih mest za nastanek razjede in že pordelih mest ne masiramo. Kožo vsak dan pregledujemo, še posebno bolj ogrožena mesta. Če opazimo rdečino, razbremenimo izpostavljeni del in kožo pogosteje opazujemo. Na voljo so tudi različne samolepilne obloge za zaščito ogroženih delov telesa in preprečevanje nastanka razjede zaradi pritiska. Če razjeda že nastane, rano oskrbujemo po navodilih zdravnika.
Skrbimo za uravnoteženo prehrano starostnika in primeren vnos tekočin. Kadar je ogroženost za nastanek razjede, naj bo v prehrani več vitaminsko in beljakovinsko bogatih živil. Nadzorujemo telesno maso starostnika. V primeru hujšanja naj bo prehrana kalorično bogatejša.
