Pozabljena vasica na Ajdni

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | okt. '19

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Virtualna rekonstrukcija vasice na Ajdni (foto: ZVKD Kranj)

Ajdno so vse do začetkov arheoloških raziskav poznali le redki domačini, spomin nanjo pa se je ohranil v ljudski pesmi. Izkopavanja, ki so se začela leta 1976, so razkrila ostanke vasice s cerkvijo in enajstimi grobovi iz 6. stoletja po Kr. Na Ajdno so se ljudje naselili v kriznih časih razpada zahodnorimskega cesarstva, ko so ljudstva z vzhoda in severa prodirala proti Italiji in neusmiljeno plenila po deželi. Zapisov o življenju na Ajdni ni, vse, kar je znanega, sklepamo iz arheoloških odkritij.

Vas je obsegala okoli 20 preprostih zidanih in lesenih hiš, kritih s skodlami, in cerkev. Cerkvica s krstilnico in grobno kapelo ob strani je stala na zgornji terasi. Oltar je bil na vzhodu. V majhni koščeni skrinji, relikviariju, ki je ležala skrita v vdolbini v oltarju, so bile skrbno čuvane relikvije neznanega svetnika. 

V cerkvenem tlaku je bilo vkopanih 11 grobov. Cerkev je bila konec 6. stoletja uničena skupaj z vasjo. Oltar je bil razbit, grobovi oskrunjeni, skrinjica z relikvijami pa uničena, kar vse kaže, da je Ajdno v naskoku zavzela skupina nevernikov.

Skromne najdbe so izpovedne, drobci vrčev, amfor za mašno vino in olje iz severne Afrike in Sirije, železno pisalo, stilus, orodje in orožje. Puščične osti v pragu spodnje hiše in človeško okostje z železnim rezilom med rebri pod ruševinami zidu pričajo o nasilnem koncu Ajdne.

Osrednjo, najmogočnejšo hišo v vasi bi morda lahko označili za nekakšno »županovo pisarno« z arhivom, skladišči in cisterno za vodo. Po propadu cesarstva je namreč Cerkev poskrbela za upravne in obrambne naloge države. Skrbela je tudi za trgovske in verske stike z Bizancem.

Prebivalci Ajdne so bili skoraj gotovo domačini iz bližnjih vasi pod Stolom. Samo njim je bil znan prostor na skalnem zobu in le oni so vedeli za skrite steze, ki so vodile na Ajdno. Prebivalci so v mirnih časih obdelovali polja v dolini in pasli črede na bližnjih planinah. To kažejo odkrita kmečka orodja in zvonci za živino. Skromne najdbe pričajo o trdem življenju na Ajdni. Med ruševinami preprostih hiš je bilo največ odlomkov doma izdelane lončenine, loncev in skled. Kaže, da je bila vsakodnevna jed močnata kaša, najverjetneje iz tedaj pogostega ječmena.

Njihova govorica je koreninila v starih jezikih, pod Rimljani so prevzeli latinščino, ki je bila uradniški in vojaški jezik ter jezik cerkvenega obredja. Najdba pisala, stilusa, na Ajdni dokazuje, da je bila latinščina v rabi še vse do konca 6. ali celo začetka 7. stoletja tudi v osamljenih vaseh.

Še vse do nedavnega je veljalo, da je po uničenju konec 6. ali v začetku 7. stoletja Ajdna utonila v pozabo. Konec 6. stoletja so v naše kraje vdrle skupine avaroslovanskega ljudstva. Uničile so zadnje ostanke rimske države in tedaj je bila požgana tudi vas na Ajdni. V 7. in 8. stoletju se je naselil slovanski živelj in se pomešal s preostanki staroselskega prebivalstva, prevladala je slovanska govorica. Na večjem delu današnjega slovenskega ozemlja pa je nastala samostojna slovanska kneževina Karniola s središčem v današnjem Kranju.

Leta 820 so se Panonci uprli nasilni frankovski oblasti. Upornike je vodil Ljudevit Posavski iz bližine današnjega Siska. Pridružili so se mu tudi Karniolci ob zgornji Savi. Frankovska vojska je najprej potolkla Ljudevitove upornike, nato obračunala še s preostalimi. Sklepamo, da se je manjša skupina plemiških konjenikov iz Karniole zatekla med ruševine na Ajdni. Tam odkriti predmeti, posebej ena od ostrog in obešalnik za meč, so primerljivi z opremo starohrvaških in moravskih knezov iz 9. stoletja. V Sloveniji pa najdemo največ podobnosti s konjeniško knežjo opremo iz Bašlja nad Kranjem, ki je pripadala staroslovenskemu plemstvu iz Karniole.

Bronasta zaponka za obleko v obliki ptičke je bila odkrita že na začetku raziskav. Na dan je prišla med ruševinami hiš iz 6. stoletja, vendar je mnogo starejša. Take sponke so nosile žene v 1. in 2. stoletju. Ali je bila Ajdna poseljena že tedaj? Si je z njo spenjalo ogrinjalo katero od ajdenskih deklet? Tega ne bomo nikoli izvedeli.

Ajdenska ptička je danes simbol starodavne vasice visoko pod Stolom. 

 

Gorenjski muzej Kranj

Tomšičeva ulica 42, 4000 Kranj

tel. št.: 04 201 39 50

https://www.gorenjski-muzej.si

Verena Perko


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media