Sladkorna bolezen je obvladljiva
ŽIVALI
Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, ko telo zaradi pomanjkanja delovanja ali zmanjšanega delovanja trebušne slinavke ne dobi dovolj hormona inzulina, ki ga slinavka proizvaja. Žival zato ne more predelovati ogljikovih hidratov in maščob iz hrane, zato se poveča koncentracija krvnega sladkorja (glukoze).
Izvor glukoze je hrana, ki se med prebavo v črevesju razkroji na majhne delce, eden od njih je tudi glukoza. Iz črevesja se vsrka v kri in potuje do vseh celic v telesu. Za vstop v celice potrebuje inzulin in na tak način da celici energijo, da lahko normalno deluje. Pri sladkorni bolezni dobi organizem premalo inzulina, ne more več pravilno izkoriščati sladkorja, ki ga proizvaja sam ali pa ga dobi iz hrane. Posledično pride do pomanjkanja energije, razgradnje maščob, proizvodnje maščobnih kislin in zastrupitve organizma, če nam ne uspe dovolj hitro nadomeščati pomanjkanja inzulina.
Sladkorna bolezen se lahko pojavi kot samostojna bolezen ali kot spremljevalni znak drugih bolezni, tudi zaradi dolgotrajnega zdravljenja s kortikosteroidi, uživanja hormonskih zdravil za preprečevanje gonitve ...
Povečana žeja in tek
Povišana koncentracija glukoze v krvi pripelje do izločanja glukoze z urinom, živali začnejo več urinirati in bistveno več piti. V takih primerih ne smemo omejevati popite količine vode, ker bi lahko prišlo do izsušitve telesa (dehidracije). Po navadi se povečata tudi občutek lakote in tek, saj telo ne more izkoristiti vse glukoze v krvi, kljub večji količini zaužite hrane pa živali vseeno izgubljajo telesno težo in hujšajo.
Diagnozo postavimo veterinarji na osnovi lastnikovih podatkov o popiti količini vode, počutju živali, povečanem uriniranju s pregledom krvi in urina. Če je v krvi povečana koncentracija glukoze in je ta prisotna tudi v urinu, kjer je sicer ne sme biti, potem lahko potrdimo sladkorno bolezen.
Zdravljenje delimo v tri faze: injekcije inzulina vsak dan ob istem času, ustrezna prehrana ob istem času, ki je količinsko in po sestavi vsak dan enaka, in povečana telesna dejavnost, enakomerno, ne preveč naporno gibanje, saj za sladkorno boleznijo večkrat zbolijo predebele živali. Veterinarji podučimo lastnike o pravilni prehrani in dajanju inzulina. Vedno moramo paziti, da pes ali maček najprej pojesta hrano in šele potem smemo vbrizgati predvideno količino inzulina. Če pes noče jesti, bruha ali mora ostati tešč, smemo dati samo 1/3 odmerka inzulina. Lastnike naučimo tudi, kako lahko koncentracijo glukoze v krvi izmerijo sami doma in kontrolirajo potreben odmerek inzulina. Če je odmerek prevelik, hrane pa premalo, lahko pride do hipoglikemije – živali se tresejo, so nestabilne, lahko omedlijo, zato jim je treba takoj ponuditi dodatni odmerek hrane: raztopino sladkorja, medu, marmelade ...
S pravilno prehrano, rednim merjenjem in pravilnimi odmerki inzulina je lahko sladkorna bolezen obvladljiva in pes ali maček lahko živita normalno življenje.
