Slabokrvnost ni tako redka
Šipek
Anemija ali slabokrvnost je najpogostejša krvna bolezen ali motnja. Povzroča jo pomanjkanje železa, folne kisline in vitamina B12. Pojavlja se pogosteje, kot na splošno mislimo. Najbolj ogrožene so ženske v starosti od 15 do 50 let.
Anemija (brez krvi) pomeni zmanjšano število rdečih krvnih telesc in hemoglobina v krvi, ki je nezamenljiva za normalno delovanje človeškega telesa. Prenaša kisik in hrano do vsake celice ter sodeluje pri odstranjevanju odpadnih snovi.
Beljakovinski pigment hemoglobin je sestavni del eritrocitov in veže nase kisik. Za izgradnjo je nujno potrebno železo. Če hemoglobina ni dovolj, govorimo o slabokrvnosti, kar povzroča slabše vsrkavanje življenjsko pomembnih snovi, zlasti tistih, ki so prisotne v manjših količinah, a so pomembne za pravilno delovanje organov. Posledice so zmanjšana odpornost in pogostejša obolenja.
Pomanjkanje železa najpogosteje nastane zaradi premajhnega vnosa v času rasti, nosečnosti, dojenja, večjih športnih aktivnosti, intenzivnega dela ali različnih krvavitev. Zmanjšajo se tudi rezerve v vranici, jetrih in kostnem mozgu. Ker celice ne dobijo dovolj kisika, slabijo ali celo odmirajo. Posledice so padec energije, utrujenost, zmanjšana odpornost in slabše razpoloženje.
Premalo vitamina B12 in folne kisline. Obe spojini sodelujeta pri nastajanju rdečih krvničk (eritrocitov) in igrata pomembno vlogo pri delitvi celic. Vitamin B12 spodbuja nastajanje eritrocitov, folna kislina pa skupaj z vitaminom C in aminokislinami ta proces dokonča. Pomembno je, da telo dobi dovolj vitamina C, ki omogoča vpijanje železa. Vitamina B12 je običajno v hrani dovolj, prisoten je samo v živilih živalskega izvora. Vitamin B12 je prisoten samo v živilih živalskega izvora. Sodobna prehrana je siromašna s folno kislino.
Slabokrvnost nastaja daljše obdobje in vsaj na začetku je ne spremljajo težji simptomi. Izraziti znaki so: bledica, glavobol, utrujenost, omotičnost, slaba koncentracija. Pri težjih oblikah se pojavijo ranice na jeziku in ustnih kotih, tanjšanje nohtov, izpadanje las, dušenje, razbijanje srca in omedlevice. Zanesljivo diagnozo dajejo laboratorijske preiskave krvi, kjer določijo število eritrocitov, količino hemoglobina in vsebnost železa.
Dodajanje železa
Zdravljenje poteka z dodajanjem železa. Dnevna doza za odraslega je 10 do 15 mg. Najboljša preventiva je zdrava prehrana z dovolj tega pomembnega elementa: goveja, telečja in piščančja jetra, goveje meso, soja, tunina, špinača, regrat, zelena listnata zelenjava, mandlji, suho sadje, fige, ostrige, ajdova kaša, buče, leča, rdeča pesa, polnozrnata žita, semena, stročnice, kalčki.
Človeški organizem ne more sam proizvajati folne kisline, zato jo mora pridobiti s hrano. Bogat vir folata je zelena zelenjava, na primer zelena solata, špinača, brokoli, brstični ohrovt. Večje količine so tudi v cvetači, fižolu, grahu, repi, sončničnih semenih in sadju (banane, jagode, grenivke, maline, pomaranče). Veliko ga vsebujejo še jetra in kvas. Vsrkavanje železa pa zmanjšujejo: kava, gazirane pijače, alkohol, rabarbara (oksalna kislina), beli sladkor. Folno kislino uničujeta visoka temperatura in svetloba, zato naj se živila, ki vsebujejo to snov, kuhajo kratek čas.
Pri slabokrvnosti pomaga pitje zeliščnih čajev iz koprive, regrata, rmana, tavžentrože, repika, njivske preslice, trpotca, robide, ognjičevih in bezgovih cvetov, pirnice, plahtice, rožmarina ter šipkovih plodov. V ljudski medicini je pri slabokrvnosti cenjen pripravek šodo.
Čajna mešanica proti slabokrvnosti
Potrebujemo: po dve žlici koprivnih listov, šipkovih plodov in regratovih korenin ter po eno žlico tavžentrože, rmana, rožmarina in ognjiča.
Navodila za pripravo: dve žlički zeliščne mešanice prelijemo s tremi decilitri vrele vode, pustimo stati 10 minut, precedimo in sveže pripravljeno popijemo. To ponavljamo trikrat dnevno vsaj en mesec.
