Za zdaj še kar gre
Statistika pravi, da smo v Sloveniji lahko še kar zadovoljni. Nadaljuje se gospodarska rast, izvoz je še naprej zelo visok, še posebej je spodbudno, da na tuje prodamo vse več izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Povečuje se tudi domača poraba, kar pomeni, da se povečujejo dohodki prebivalstva, tudi proračun je rekordno visok. Vsi ti podatki po mnenju predsednika vlade pritrjujejo njegovemu prepričanju, da vlada dela dobro. V opoziciji temu seveda oporekajo in trdijo, da Šarčeva vlada v resnici ni storila nobenega resnega premika, da vse ostaja isto. Vlada po njihovem mnenju ni niti začela izvajati sprememb, ki bi odpravile težave v zdravstvu, odlaša z reformo pokojninskega sistema, zakona o demografskem skladu še ni na vidiku, pri javnem naročanju se še vedno ne moremo znebiti vtisa, da so velike naložbe prepletene s korupcijskimi tveganji.
V resnici državljani pričakujemo odločnejše korake pri odpravljanju nakopičenih težav, ki imajo zelo dolgo brado, nekatere so stare toliko kot država. Zanimiv je primer dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Koalicijske stranke skupaj z Levico soglašajo, da je treba to zavarovanje prenesti v redno zavarovanje, vendar finančni in zdravstveni minister pravita, da tega ni mogoče narediti »od danes do jutri«. Do zdaj so vsa prizadevanja, da bi to izrazito nesocialno dajatev ukinili, klavrno propadla. Glavni razlog je seveda vpliv, ki ga imajo zasebne zavarovalnice tudi na politično odločanje.
Zlasti v opoziciji zatrjujejo, da je eden glavnih vzrokov, da se Slovenija ne razvija hitreje, v zaviranju privatizacij podjetij, ki so pretežno v državni lasti. To sicer ni čisto res, bolj bo držalo, da so za slabe poslovne rezultate krivi tisti, ki ta podjetja vodijo. V bistvu gre za to, da se uveljavi odgovornost tistih, ki imajo največji vpliv na odločanje. To ne velja le za poslovneže, tudi poslanci bi morali odgovarjati za luknjičaste zakone, kot je tisti, ki novodobnim poslovnežem omogoča odpis milijonskih dolgov. To se ne dogaja le pri nas, tudi v drugih državah nam ljube Evropske unije znajo na »malega človeka« prevaliti posledice slabih političnih odločitev.
V resnici živimo v zelo nepredvidljivem času. Evropsko gospodarstvo že čuti posledice Trumpove politike »najprej Amerika«, saj so ZDA evropske izdelke, zlasti avtomobile, obremenile z dodatnimi carinami. Poleg tega Američani zahtevajo, da se Evropa v svojih gospodarskih odnosih podredi ameriškim sankcijam zoper Rusijo, Kitajsko in Iran. Skrb vzbuja še dodatno zaostrovanje na Srednjem vzhodu, še posebej med Iranom in Savdsko Arabijo. To lahko korenito ogrozi dobavo energentov in posledično njihovo drastično podražitev. Na te preizkušnje se mora Evropska unija odzvati, kolikor je mogoče enotno, in to bo najbrž osrednja naloga nove Evropske komisije.
Slovenija v tem »prerivanju« nima kake odločilne vloge, vendar bodo spremenjeni mednarodni gospodarski, politični in tudi vojaški odnosi zagotovo vplivali tudi na naš položaj. Zato bi bilo modro, če bi se politiki uspelo dogovoriti, kaj je v našem skupnem interesu, in nekoliko opustiti pogrevanje starih zamer. Državljani, ki navsezadnje plačujemo tiste, ki odločajo v našem imenu, si zaslužimo, da bodo odločali v dobro skupnosti. Če tej odgovornosti niso kos, naj se umaknejo tistim, ki vedo, da je politika odgovornost, ne le privilegij. Kot kaže, časa za ta preobrat ni na pretek.
