Končno dela nekaj samo zase

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | okt. '19

 »Najbrž bo dež,« je bila njegova prva jutranja misel. Ni ga bolelo le koleno, trgalo ga je v nogah in ramenih, glavo je imel vso megleno in tudi v želodcu ga je tiščalo. Spomnil se je pesmi, ki jo je nagajivo pela stara mati: »Pa roke pa noge pa vsaka kost zase, v trebuhu mi nekaj ni prav, drugač' sem popolnoma zdrav ...« Natančno tako se je počutil in ni mu bilo do smeha – kot ga je v mladosti nagajiva pesem vedno spravila vsaj v kisel nasmeh, kadar je tarnal, da bi si priboril dovoljenje, da ne gre v šolo. Če mu je uspelo prepričati starše, je lahko ostal doma pri stari materi in se crkljal z njenim »prežganim cukrom«, medom, sladkim čajem in suhimi borovnicami. Stara mati je bila zelo zelo stara, poznala je zdravilna zelišča in še na tisoče drugih skrivnosti in lepo je bilo ležati v njeni postelji, tiščati v brisačo zavito opeko na trebuh in poslušati zgodbe, ki jih je pripovedovala. Vedela je toliko starih zgodb in toliko neverjetnih reči iz časov, ko še niso imeli elektrike in seveda niti radia niti kolesa. Od takrat je minilo že toliko let – in desetletij. Začel je računati in presenečen ugotovil, da je bila v njegovih šolskih letih stara mati – zelo zelo stara – mlajša, kot je on sam zdaj! Spomni se, kako je neke zime hodila okrog z berglami in kako so se mulci smejali, ko je v visokem snegu prislonila berglo na zid, vzela lopato in odmetala potko do ceste ... Nazaj do bergle se je opirala na lopato, potem pa rekla: »Kapo pa le vzemi, reže v ušesa!« Trdoživa je bila in nikoli ni tarnala!

On sam se danes ne počuti tako, tarnal bi na glas, če bi ga le kdo slišal, sam zase se pa še tarnati ne splača.

To leto mu je šlo res vse narobe! Včeraj je gledal podivjane veje kivija za hišo in se žalostil: niti obrezal ga ni spomladi, pa zdaj le tu in tam vidi kakšen sadež! Nič ni naredil to leto, vse je mirovalo v hiši in okoli nje, pa toliko bi bilo treba postoriti – in za vse je sam! Še dobro, da so si vzeli čas tisto soboto – da so pobrali krompir. Krompir je bil pravzaprav zadnja stvar, ki jo je spomladi vrgel v zemljo, še dobro, saj je potem vse leto stokajoče in šepajoče gledal samega sebe, kako vedno bolj nič ne more! Poleti je končno prišla odrešitev v obliki ortopedske klinike in potem še dva tedna zdravilišča, da se je koleno toliko utrdilo, da bo zdaj počasi postalo spet uporabno in bo lahko normalno hodil in delal. Čeprav je slišal, da ga bo ob spremembi vremena vedno trgalo ...

Vsekakor je prav čudežno, kaj vse zdaj zna medicina – stara mati se ne bi nehala čuditi! Kako so jo bolele noge ... On ima pa kar novo koleno in nikomur se to ne zdi nič čudežnega! Ja, res je hvaležen za napredek znanosti!

Seveda pa ve, da bo moral zdaj tudi sam kaj narediti glede svojega zdravja, terapevtke v zdravilišču so mu to dovoljkrat povedale. Vendar je starega osla težko navajati na nove reči! »Telovaditi bo treba vsak dan, te vaje delajte tudi doma!« ga je prijazno opominjala mlada specialistka. Lahko ona govori, telovaditi je vendar moda mladine! On sam ni nikoli telovadil, odkar so se vrata šolske telovadnice zaprla za njim. Smučal, plaval, tekel, brcal, to že, seveda. Toda ležati na tleh in premikati noge sem in tja in počasi dihati – lepo vas prosim!

Vendar zdaj že ve, da nima prav. Če telovadi, se noga utrjuje, če ne telovadi, ga boli in ga bo še bolj bolelo. Mišice je treba utrjevati, in sicer pravilno. Joj, kako mu gre to na živce! Po drugi strani pa ve, da imajo prav, ker sam vidi učinek tega tihega, nevidnega opravila, ki ga naredi na samem vsako jutro – ali pa ne, njegova stvar!

»Telovadiš?« sprašuje hči po telefonu. In on vedno odgovori: »Seveda telovadim!« In samo on ve in tudi na telesu čuti, kaj je resnica. Zdaj ga je življenje ujelo: končno samo sam zase nekaj dela in samo od njega je odvisen rezultat in samo zanj gre. Nikogar drugega to nič ne briga.

Mira Dobravec


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media