Imate tudi vi težave z nespečnostjo?
Slovenci spadamo med najbolj nespeče ljudi na svetu, takoj za Japonci. Po podatkih iz raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Dolžina spanja je sicer od posameznika do posameznika različna, tudi genetsko pogojena, delno lahko nanjo vplivamo. Odrasli človek v povprečju potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč. Nespečnost slabo vpliva na naše počutje ponoči in podnevi in močno poslabšuje kakovost življenja.
Gre za motnjo, pri kateri težko zaspimo, se ponoči ali zjutraj prezgodaj zbujamo, poslabša se tudi kakovost spanja. Občasne težave ima vsaka tretja oseba, več kot 10 odstotkov ljudi pa ima kronično nespečnost. Težave z nespečnostjo se s starostjo povečujejo, so pa pri ženskah dvakrat večje kot pri moških.
Zaradi težav s spanjem čez dan čutimo pomanjkanje energije, motivacije, bolj smo razdražljivi in nezadovoljni, težko se zberemo in imamo druge težave. Motnje spanja niso nedolžne, so tudi dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, kot sta možganska kap in srčni infarkt, in presnovne bolezni, kot je sladkorna bolezen. Pomanjkanje spanja zaradi nočnega dela poveča tveganje za raka na dojki, debelem črevesju in prostati. Nespečnost pa lahko vodi tudi v demenco.
Po neprespani noči imamo težave z zbranostjo, spominom, upočasni pa se tudi fina motorika, zato delamo več napak pri delu in vožnji avtomobila. Več kot 20 odstotkov prometnih nesreč je posledica zaradi zaspanosti. Po neprespani noči smo namreč primerljivi z nekom, ki je pod vplivom alkohola (0,5 g alkohola na kg krvi).
Stres poslabša spanec
Ni pomembno, koliko časa spimo, ampak bolj, kako kakovostno spimo. Dobra noč je tista, ko zaspimo v manj kot 15 minutah, ko ugasnemo luč, se ponoči čim manjkrat prebudimo in se zjutraj zbudimo naspani in spočiti.
Največkrat na slab spanec vpliva stres. Kadar smo pod stresom, zvečer pred spanjem premišljujemo o težavah, težko odženemo misli in potrebujemo več časa, da zaspimo. V stresnih obdobjih je spanec manj kakovosten in se ponoči večkrat prebujamo. Podobne težave se lahko pojavijo pri menjavanju ure. Iz kratkotrajne – akutne nespečnosti, ki se pojavi občasno ob določenih težavah, se lahko razvije kronična nespečnost, če se dogaja več kot trikrat na teden in traja več kot tri mesece. V tem primeru moramo poiskati pomoč pri zdravniku. Pri občasni nespečnosti pa si lahko pomagamo sami.
Poskrbimo za higieno spanja:
- vse dni v tednu gremo spat ob približno isti uri in tudi vstajamo ob isti uri,
- v posteljo se odpravimo, ko smo zaspani, in ne takrat, ko smo utrujeni,
- spalnica naj bo udobna, brez svetlobe in hrupa,
- temperatura v njej naj bo nekje med 15 in 21 stopinjami Celzija,
- redna telesna dejavnost prispeva k boljšemu uspavanju, vendar vsaj 3 ure pred spanjem,
- pomembni so redni obroki hrane, zvečer pojemo lahek prigrizek in zmanjšamo vnos tekočin,
- izločimo kavo, pravi čaj, kokakolo, energijske pijače, čokolado,
- predvsem v večernem času se izogibamo pitju alkohola in kajenju,
- problemov ne nosimo v posteljo,
- podnevi ne spimo in ne dremamo.
V pomoč so na voljo tudi zdravila rastlinskega izvora in prehranska dopolnila, ki pa jih je za optimalen učinek treba jemati neprekinjeno 2 do 4 tedne. Pred kratkim je prišlo na trg novo zdravilo za samozdravljenje nespečnosti, ki spada med uspavala in je na voljo brez recepta. Primerno je za odrasle, ki se spopadajo z občasno nespečnostjo. Učinkuje že po prvem odmerku in deluje vso noč. Samozdravljenje pa je omejeno na 2 do 5 dni.
