Kaj je starizem in kako se z njim spopasti?

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | okt. '19

ZDUS

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) že več kot dobro desetletje izvaja globalno kampanjo ADA, katere akronim pomeni »starost zahteva dejanja«. S kampanjo se Zdus vključuje v globalno mrežo HelpAge International, prek katere smo v stiku s predstavniki organizacij starejših po vsem svetu.

HelpAge International ob dnevih, ki so pomembni za starejše, pripravlja dogodke ozaveščanja o problematikah, o katerih je prav, da spregovorimo tudi na nacionalni ravni, s ciljem, da prispevamo k boljši starosti vseh, tako tistih, ki ste starejši danes, kot tistih, ki boste starejši jutri. Pred mednarodnim dnevom starejših so se predstavniki Zdusa udeležili spletnega seminarja z naslovom »Kaj je starizem in kako se spopasti z njim?«. Izraz je leta 1969 vpeljal ameriški psihiater Robert Butler, ki je v intervjuju za Washington Post dejal, da se je nestrpnost do starejših pokazala v neki stanovanjski soseski, v kateri niso želeli sprejeti starejših revnih Afroameričanov.

Starizem ali nekaterim ljubši izraz staromrzništvo je odraz neenakosti, s katero se starejše osebe lahko spopadajo skozi življenje, ko jih ne spoštujejo, kot bi jih morali, jih nepravično obravnavajo v primerjavi z drugimi družbenimi skupinami, ko so manj pomembne ali se počutijo nevidne. Če se postavimo v današnjo situacijo, bi obliko »družbene nevidnosti« starejših pri nas najbolje opisali s trenutno situacijo, ko se ob podražitvah in rasti življenjskih stroškov, ob dvigu plač in drugih spremembah nazadnje pomisli na upokojence oziroma se sploh ne, saj ni videti, da bi oblasti upoštevale zavzemanja Zdusa za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev.

Stereotipi, predsodki, diskriminacija

Da bi lažje prepoznali, kdaj govorimo o starizmu, je pomembno vedeti, da obstajajo tri pojavne oblike: stereotipi, ki govorijo o tem, kako razmišljamo o starejših ljudeh, predsodki, ki govorijo o tem, kako jih dojemamo, ter diskriminacija, ki odraža odnos do starejših. Navedeno se lahko pojavlja na različnih ravneh, tako na individualni, medosebni kot na institucionalni ter družbeni ravni in seveda v različnih kontekstih, na primer na delovnih mestih, pri dostopu do zdravstvenih storitev itd. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je proti starizmu težko ukrepati, saj zadnje zahteva družbene spremembe, pa vendarle lahko veliko naredimo z ozaveščanjem in opozarjanjem. Zato je pomembno, da ga na prvem mestu prepoznate in veste, da v Sloveniji obstajajo zagovorniki načela enakosti, ki vam lahko pomagajo. Pokličite jih na brezplačno številko 080 81 80, če mislite, da ste sami del diskriminacije ali starizma.

Kaj pa lahko Zdus stori na nacionalni ravni? Največ so in še bodo naredili v sklopu kampanje ADA in okviru informativno-izobraževalnih akcij AGE (evropske zveze organizacij starejši in za starejše). Tako vodijo dejavnosti za sprejem konvencije o zaščiti človekovih pravic starejših oseb, ozaveščajo in opozarjajo tudi z medgeneracijskim sodelovanjem, predvsem pa se oglasijo ob vsakokratnem mednarodnem dnevu starejših in povedo, da si vsaka starejša oseba zasluži dostojno obravnavo in spoštovanje.

Dijana Lukić


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media