Gibanje premaga kronično bolečino

Dobro počutje | okt. '19

Fizioterapevt v DSO Fužine

Po nekaterih podatkih kronično bolečino trpi najmanj 23 odstotkov Slovencev, pri starejših od 60 let že vsak tretji toži nad kroničnimi bolečinami. Kot je gibanje izrednega pomena za krepitev zdravja, je učinkovito tudi pri premagovanju kroničnih bolečin. Te lažje premagujejo s pomočjo posebej prilagojenih vaj pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov, zatrjujejo pri Združenju fizioterapevtov Slovenije.

Kronična bolečina zmanjšuje ali celo onemogoča opravljanje vsakdanjih dejavnosti bolj kot katerokoli drugo zdravstveno stanje. Povezana je lahko s široko paleto stanj, vključno z bolečino v vratnem in prsnem delu hrbtenice, bolečino v ramenih, glavobolom, rakom, fibromialgijo, revmatoidnim artritisom in tudi osteoartritisom. Najpogostejše pa so bolečine v križu.

Ob tem pa zdravniki ocenjujejo, da kar 20 do 35 odstotkov otrok in mladostnikov trpi kronično bolečino. Najpogosteje so to mišično-skeletne bolečine, ki jih povzroča nesorazmerno hitra rast, ter glavoboli, zanje naj bi bile krive vsakdanje obremenitve.

Fizioterapevti ljudem s kronično bolečino svetujejo primerno telesno dejavnost in jih naučijo učinkovitih tehnik za samoobvladovanje kronične bolečine, s čimer pripomorejo k izboljšanju kakovosti njihovega življenja. Terapevtska vadba pomaga pri vzdrževanju gibljivosti in gibanja, izboljša srčno-žilno zdravje, gradi in vzdržuje mišični tonus, izboljša razpoloženje in splošno dobro počutje (je eden izmed terapevtskih pristopov pri zdravljenju depresije), pomaga nadzirati bolečino. Poleg tega pacientom pomaga ponovno prevzeti nadzor nad njihovim življenjem, jih motivira za vključevanje v različne dejavnosti in ne nazadnje zmanjša njihov strah pred bolečino.

Fizioterapevti so brez licenc

Žal pa je fizioterapevtov pri nas znatno premalo. Po podatkih Eurostata iz leta 2016 je v državah Evropske unije na 100.000 prebivalcev v povprečju 108,7 fizioterapevta, v Nemčiji je na primer kar 224 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa le 61,5. S takšnim kadrovskim stanjem fizioterapevti ne morejo več zagotavljati visokih standardov fizioterapevtske obravnave, so potožili na novinarski konferenci. Po podatkih združenja na fizioterapijo čaka najmanj 40.000 bolnikov, čakalna doba pa znaša več kot 140 dni. Zaradi staranja prebivalstva bi nujno potrebovali t. i. patronažno fizioterapijo, ko fizioterapevt starejše osebe obiskuje na domu. Tako prakso imajo v številnih drugih državah in je zelo učinkovita, saj starejšim omogoča samostojno bivanje doma.

Fizioterapevti sicer delajo v zdravstvenih domovih ter bolnišnicah na sekundarni in terciarni ravni, v zdraviliščih, domovih za starejše občane, posebnih socialnih zavodih in kot zasebniki (koncesionarji). Prepričani so, da bi morali imeti prebivalci v javnem zdravstvu na primarni ravni neposreden dostop do fizioterapije. Kar pomeni, da bi se lahko v zdravstvenem domu bolniki sami napotili k fizioterapevtu. Zdaj je to mogoče le v zasebnem sektorju, kjer so storitve plačljive. 

Obenem pa fizioterapevti opozarjajo še na druge težave, s katerimi se srečujejo. Navajajo, da je fizioterapija del zdravstva, vendar nimajo enakih kompetenc kot na primer medicinske sestre. Zavzemajo se za ponovno uvedbo licenc, ki bi jih po določenem času obnavljali. Opažajo namreč, da si naziv fizioterapevt pogosto prisvajajo tudi maserji, kineziologi, zdravilci, kozmetičarke in profesorji športne vzgoje, ki niso ustrezno usposobljeni. Po zakonu pa lahko samostojno opravljajo fizioterapevtsko dejavnost le diplomirani in višji fizioterapevti/fizioterapevtke po opravljenem pripravništvu in strokovnem izpitu. Sporni so tudi neustrezni pogoji dela fizioterapevtov v osnovnem zdravstvu ter nedorečen način plačevanja njihovih storitev – zdravstvena zavarovalnica določenih storitev ne želi plačati, zato so jih primorani plačevati pacienti.

Centri za krepitev zdravja

Nasvet fizioterapevta (brez napotnice zdravnika) lahko dobite v Centrih za krepitev zdravja, ki delujejo v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji. Udeležite se lahko skupinskih srečanj ali individualnih posvetovanj z različnih področij, ki vam bodo v pomoč pri spremembi življenjskih navad za boljše zdravje. Lokacije centrov najdete na: http://skupajzazdravje.nijz.si/sl/centri-za-krepitev-zdravja/kontakti-centrov-za-krepitev-zdravja.

Anita Žmahar, fotografija: www.physio.si


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media