NOVICE OD VSEPOVSOD
Po telovadbi na razstavo
Saj poznate telovadke in telovadce, ki v oranžnih majicah vsako jutro nekje na prostem razgibavajo telo po metodi 1000 gibov dr. Nikolaya Grishina, kajne? V Ljubljani je kar 23 skupin Društva Šola zdravja, najmlajša je skupina Brinje, ki deluje šele od konca septembra. Vabijo vas, da se jim pridružite, vsako jutro od 8.00 do 8.30 telovadijo v parku med Posavskega ulico in Triglavsko ulico za Bežigradom.
Neko oktobrsko sredo so po telovadbi prišli še v uredništvo Vzajemnosti. Ogledali so si razstavo rezbarij njunih članov Olge in Lojzeta Šmida, ki sta razložila, kako nastajajo njune lesene umetnine, potem pa smo še malo poklepetali.
Peticija za boljše življenje upokojencev
Civilna iniciativa Za upokojence in Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) sta konec oktobra predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu predala peticijo z zahtevami za boljše življenje upokojencev. Podpisalo jo je skoraj 14 tisoč ljudi, v njej pa med drugim zahtevajo izredno uskladitev pokojnin, ki naj se do konca junija 2020 zvišajo za 7,2 odstotka, kolikor so nižje zaradi varčevalnih ukrepov zadnjih let, v prihodnje pa naj se pokojnine usklajujejo z rastjo neto plač in ne več bruto plač. Povprečna pokojnina (zdaj znaša 650 evrov, brez varčevalnih ukrepov bi bila za 50 evrov višja) predstavlja le 57 odstotkov povprečne neto plače, razmerje pa se lahko še poslabša, opozarjajo.
Nadalje zahtevajo, da se odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe za moške, ki so bili upokojeni po 1. januarju 2013, s sedanjih 57,25 odstotka uskladi na 63,5 odstotka tudi za že upokojene, torej ne samo za bodoče upokojence. V nasprotnem primeru bodo že upokojeni v neenakopravnem položaju, kar je protiustavno.
Zahtevajo še, da se delež pokojnin v BDP vzdržno uravnoteži s primerljivimi državami. V Sloveniji je ta delež le 9,8 odstotka, medtem ko je v EU 12,6 odstotka. Poleg tega še zahtevajo, da se mora letni dodatek za upokojence v prihodnje izplačevati z majsko pokojnino in le v dveh različnih zneskih. Tisti, ki imajo pokojnino nižjo od 800 evrov, bi dobili 600 evrov, preostali pa 300 evrov dodatka.
Najboljši doma pečen kruh
V čast kruhu in svetovnemu dnevu hrane je 12. oktobra potekalo tekmovanje v peki kruha Naj Fala kruh 2019. Za ta naziv se je potegovalo 33 vrst kruha, vse pa je po končanem tekmovanju humanitarno društvo Food for Life (Hrana za življenje) razdelilo med socialno ogrožene družine.
Plakete Naj Fala kruh 2019 in nagrad so se razveselili trije ljubiteljski peki. Erika Seražin je dobila priznanje za najboljši kruh v kar dveh kategorijah – njen beli kruh iz krušne peči je zmagal med pšeničnimi vrstami kruha, pirin polnozrnati kruh iz krušne peči pa med mešanimi vrstami. Med posebnimi vrstami kruha je bil najboljši beli kruh z ocvirki Blaža Ržišnika, obiskovalci pa so največ glasov namenili Bernardi Frantar in njenemu kruhu, ki ga je poimenovala kar Moški kruh (v spomin na pokojnega moža).
Na fotografiji: Zmagovalci natečaja s člani komisije, fotografija: Mediaspeed
Strunjan v znamenju oranžne
Sredi novembra je oranžna barva v Strunjanu sinonim za tradicionalno prireditev Praznik kakijev. Ta bo letos potekala od 15. do 17. novembra z ustaljenim programom: tržnica kakijev in drugih dobrot (med 10. in 16. uro), predavanja o pridelavi, uporabi in sušenju kakija, izbiranje največjega kakija, nedeljsko tekmovanje harmonikarjev, večerni koncerti … Obiskovalci bodo imeli priložnost za vodeni ogled strunjanskih solin, Skupnost Italijanov G. Tartini Piran pa bo pripravila predstavitev solinarske družine in likovne delavnice.
Prireditev bo v ogrevanem šotoru v Krajinskem parku Strunjan, od parkirišča v centru Strunjana do prizorišča prireditve se lahko obiskovalci zapeljejo z vlakom.
Vedno cvetoče rože
Izdelovanje rož iz krep papirja ima na Slovenskem dolgo tradicijo, ki jo uspešno negujejo na Vranskem. Pri tem ima veliko vlogo Martina Felicijan, mojstrica izdelovanja rož iz papirja in pobudnica vseslovenske razstave rož iz papirja. Letos bo že šestič. Članice sekcije Vranske rož'ce, ki delujejo v okviru Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko, jo pripravljajo 16. in 17. novembra. Oba dneva bo odprta od 10. do 18. ure v Športni dvorani Vransko. S svojimi mojstrovinami, najrazličnejšimi cvetlicami in cvetličnimi aranžmaji za vsak dan in praznične dni se bodo predstavile ustvarjalke in ustvarjalci iz vse Slovenije. Vstopnine ni.
Pegazova kuharica
Verjetno ni veliko domov starejših občanov, ki bi imeli svojo kuharsko knjigo. Pegazov dom iz Rogaške Slatine pa jo ima. V domu vsak drugi petek poteka kuharska urica. Dolgoletna prostovoljka Anica Colnarič s stanovalkami in stanovalci vedno pripravi kako dobroto. Preizkušene recepte sta delovni terapevtki Eva Rožencvet in Mateja Fidler prepisali in dodali fotografijo končnega izdelka. Svoje recepte je prispevalo še nekaj zaposlenih in tako je izšla Pegazova kuharica. V njej je približno 60 receptov za jedi, kot so jih znale pripravljati že naše babice, največ pa je receptov za sladice. +F
Spotikavci še v Murski Soboti in Lendavi
Spotikavci so tlakovci z imeni in priimki judovskih družin, ki so bile umorjene v holokavstu. Postavljajo jih na tla pred hišami, kjer so imele poslednji naslov judovske družine. Idejni vodja Gunter Demnig se je želel tako pokloniti vsem žrtvam nacističnega preganjanja, ne le Judom. Njegovo zamisel so sprejeli v 610 mestih Evropske unije, postavili so jih že več kot 61.000. Pri nas najprej leta 2012 v Mariboru, ki je bil takrat evropska prestolnica kulture, leta 2018 v Ljubljani, pred kratkim pa še Murski Soboti in Lendavi pred hišami, kjer so nekoč stanovale družine, ki so jih odpeljali v smrt. Med njimi tudi družino Balkányi, ki je imela tiskarno, v kateri so natisnili prve številke Ljudske pravice, predhodnice Dela, njen urednik je bil Miško Kranjec. (N. B.)
