Smo res vsi enaki?

mar. '20

Anketa

Ali so ženske v Sloveniji enakovredne in enakopravne moškim?

 Jurij Souček, upokojeni igralec, Ljubljana: »Za področje umetnosti z veseljem povem, da so ženske bile, in verjamem, da so še, vedno popolnoma enakovredne in enakopravne z moškimi. Moški smo jih občudovali, saj so velikokrat zmogle mnogo več kot njihovi kolegi. Tudi finančno med nami ni bilo razlik. Morda je žensk le nekoliko manj med kiparji, saj je ta dejavnost pogosto povezana z večjimi fizičnimi napori, ki ženskam niso povsem naravni.«

 Biserka Marolt Meden, upokojena sociologinja, Ljubljana: »Uradniki na naših ministrstvih bi na vprašanje o enakopravnosti žensk odgovorili, da še ni bilo opravljenih dovolj raziskav za to trditev. Iz prakse vem, da imajo pri zaposlovanju več prednosti moški, saj gredo ženske na porodniški in bolniški dopust zaradi nege otrok. Pri ženskah je pri izbiri pomembnejša starost, saj po petdesetem letu že težko dobijo novo zaposlitev. Še vedno velja stereotip, da so pri petdesetih moški na višku kariere, ženske pa v pripravah na upokojitev.«

 Monika Ažman, diplomirana medicinska sestra, Radovljica: »Ko sem v času gospodarske krize delala v jeseniški bolnišnici, so bile mnoge kolegice edine, ki so družini prinašale denar. Imele so stalen, čeprav nizek dohodek, zato moški niso bili enakovredni ženskam. Menim, da so ženske lažje zaposljive kot moški, ker so bolj prilagodljive. Nobeno delo jim ni pod častjo. Na vodstvene položaje pa se še vedno bistveno prej povzpnejo moški, saj dajo ženske običajno prednost družini, ne karieri. A z novimi generacijami prihajajo drugačne navade.«

 Metka Premerl, upokojena profesorica slavistike, Ljubljana: »V Sloveniji ženske nismo enakovredne moškim. Razmerje starejšega moškega z mlado partnerico se zdi normalen pojav, obratno pa nekaj škandaloznega. Delala sem v prosveti, kjer smo bile ženske in moški enako obremenjeni in plačani. Poznam pa celo vrsto dejavnosti, kjer so moški za enako delo dosti bolje plačani kot ženske. Če bi bile na oblasti ženske, bi bilo verjetno drugače, saj bi se učinkoviteje borile za svoje pravice. Tako pa bomo potrebovale še veliko časa, da si bomo izborile enakopravnost.«

 Uroš Macerl, ekološki kmetovalec, Zagorje ob Savi: »Enakopravnost žensk je povezana predvsem z ravnjo izobrazbe. Bolj izobražene ženske se dobro uveljavljajo tudi na vodilnih mestih v gospodarstvu in javnih ustanovah. Zdi se, da jih politika ne zanima. Ženske z nižjo izobrazbo so težje zaposljive in lažje odpustljive v primerjavi z moškimi z enako izobrazbo. Zlasti nižje izobražene starejše ženske na podeželju ostajajo zapostavljen del družbe. Zanje ni podpornih institucij, ne zastopa jih nobena politična stranka.«

 Mojca Pašek Šetinc, novinarka, Ljubljana: »Enakost spolov je v Sloveniji na načelni ravni zelo visoka, a v vsakdanjem življenju ni tako. Na nacionalni televiziji so moški redka dobrina in imajo na maloštevilnih avdicijah avtomatično prednost. Ker smo v javnem sektorju, velja enotni plačni sistem, vendar imajo kolegi večinoma boljše pogodbe in zaslužijo več, čeprav opravljajo enako delo kot kolegice. Znajo si na povsem drugačen način izboriti boljše pogoje dela kot me.« (Fotografija: M. J. Potočnik)

 Jasna Pečjak, pravnica, Češnjica: »Za uspešno uveljavitev enakopravnosti v družini je treba vložiti veliko energije in prilagajanja obeh partnerjev. Tudi vzgoja, navade in razvade, ki jih prinesemo v zvezo, so pomembne. Za dober odnos sta potrebni strpnost in taktika, začinjeni z dobro voljo. Življenje postaja vse bolj hitro, nepredvidljivo, pričakovanja delodajalcev so velika, ustrezna delovna mesta včasih oddaljena. Ženske imamo upravičeno več ambicij, saj smo enako izobražene in usposobljene za določena dela kot moški.«

 Mateja Gris, diplomirana varnostna inženirka, Ljubljana: »V tehničnih poklicih smo ženske še vedno v manjšini, predvsem na vodilnih mestih. Večkrat se čudim, s kakšno lahkoto moški v primerjavi z ženskami presegajo dvome o lastni usposobljenosti in kako jasno postavljajo svoje pogoje za sodelovanje. V času mojega odraščanja so deklice vzgajali drugače kot fante, učili so nas več skromnosti in zadržanosti. Ker se je vzgoja spremenila, opažam pri mlajših generacijah manjše razlike med spoloma.«

Besedilo in fotografije: Novinarski krožek SUTŽO 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media