Sokličev ilirski poglavar

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | mar. '20

Zakladi slovenskih muzejev

Jakob Soklič, slovenjgraški duhovnik in kulturni delavec (1893–1972), fotografija: Arhiv Jakoba Sokliča, Koroški pokrajinski muzej

Duhovnik Jakob Soklič je od leta 1933 deloval v Slovenj Gradcu. Zavzeto je zbiral arheološke, etnološke, kulturnozgodovinske predmete in novce, bogata pa je tudi njegova zbirka likovne umetnosti. Več artefaktov je pridobil iz jugovzhodne Azije in Afrike. Sokličev muzej, organiziran kot zakladna soba, je bil za javnost odprt leta 1937. Novo domovanje je njegova zbirka leta 2013 našla v muzejskih prostorih v Slovenj Gradcu.

Največ arheoloških najdb v Sokličevi zbirki izvira iz rimske dobe. Večino je Soklič dobil v dar od notarja dr. Hansa Winklerja, ki je v letih pred prvo svetovno vojno raziskal poštno postajo in naselbino Kolaciono/Stari trg pri Slovenj Gradcu.

Pester nabor arheoloških muzealij zaokroža grobna celota t. i. Kramarškovega groba, ki so ga odkrili leta 1958 pri izkopu za hišo na Legnu pri Slovenj Gradcu in ga skupaj z žaro in pepelom predali Sokliču v hrambo. Izjemno bogat grob z ohranjenimi železnimi predmeti, kot so enorezni krivi meč, imenovan mahaira, sulična ost in nožič, dopolnjuje še bronasta plavutasta sekira. Ob selitvi Sokličeve zbirke v Koroški pokrajinski muzej so nasilno prelomljene dele orožja restavrirali in konservirali v Restavratorskem centru ZVKDS OE Novo mesto in pod zarjavelo površino se je na meču in sulici razkril čudovit okras. Na nožiču so se dodatno ohranili ostanki živalske kože, na meču in sulici pa več ostankov tkanine, v katero so kose orožja zavili, preden so jih skupaj z žaro in pepelom pokojnika pokopali pod gomilo. Soklič je neznanega bojevnika v svojih zgodbah poimenoval ilirski poglavar.

Bronasta plavutasta sekira z ušescem in vtolčenim znamenjem IIIX, fotografija: Tomo Jeseničnik 

Grob je datiran v zgodnje 7. stoletje pr. Kr. Krivi meči so se k nam razširili iz Spodnjega Podonavja. Primerjave zanj najdemo med knežjimi grobovi od avstrijske Koroške, Dolenjske, Ljubljane, Benečije do vzhodne Bosne. Kramarškov grob je bil del večjega gomilnega in planega grobišča iz starejše železne dobe, ki so ga prebivalci Gradišča uredili v Florjanovem gozdu na legenski terasi v neposredni bližini Barbarinega potoka. Do zdaj je raziskanih 92 grobov.

Zadnjo celovito objavo Kramarškovega groba so pripravili avtorica tega prispevka, dr. Dragan Božič in dr. Andrej Šemrov v drugem zvezku Sokličeve zbirke Tu mam pa ilirskega poglavarja, ki jo je leta 2015 izdal Koroški pokrajinski muzej. Do zdaj so izšli štirje zvezki.

Informacije:

Koroški pokrajinski muzej
Glavni trg 24, Slovenj Gradec
www.kpm.si
e-naslov: info.sg@kpm.si
tel. št.: 02 62 12 520

Saša Djura Jelenko


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media