Karmela Kosovel – pianistka in svetovljanka

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | mar. '20

Ena redkih Karmelinih fotografij

 Življenje Karmele Kosovel, starejše sestre pesnika Srečka Kosovela, je bilo zaznamovano z umetnostjo. Bila je pianistka, poročena s slikarjem, družila se je s priznanimi umetniki in intelektualci.

Rodila se je leta 1899 v Sežani, v družini, ki je cenila in podpirala izobrazbo in je tri od svojih petih otrok poslala na šolanje. Poleg Karmele in Srečka še Anico, ki je študirala slavistiko. Glasbo je študirala na Glasbeni matici v Ljubljani, Konservatoriju za glasbo Giuseppeja Tartinija v Trstu ter na glasbeni akademiji v Münchnu. Ob koncu študija je bila deležna posebne pohvale profesorja Pembaurja, ki ji je poklonil svojo sliko in v posvetilu zapisal, da se ni razvila »samo v odlično pianistko, ampak tudi v globoko umetnico«. Po študiju je nekaj let poučevala v Ljubljani, kjer je imela dva samostojna koncerta s klavirskimi skladbami neoklasicistične in romantične dobe. Kljub ugodnim kritikam se je kasneje preselila na Dunaj, kjer je nadaljevala svojo poklicno pot. Tu se je leta 1933 poročila s slikarjem Alfonzom Graberjem, s katerim sta prijateljevala že v času njenega študija v Münchnu. Vseskozi je ostala povezana s svojci na Krasu in se je tja tudi večkrat vračala ter se čudila, kako nekdaj kamnita in pusta pokrajina dobiva povsem drugačno podobo. Čeprav je bila še mlada, ko se je odselila s Krasa, se je ta pokrajina zasidrala v njeno dušo. Avstrijskemu pesniku, uredniku in prevajalcu Ludwigu Hartingerju, ki je izkazal izredno zanimanje za dela Srečka Kosovela, je dala vedeti, da mora razumeti Kras in poslušati šumenje borov, če hoče razumeti poezijo njenega brata. 

Z bratom Srečkom, s katerim sta si redno dopisovala, sta načrtovala zanimiv projekt, v katerem bi združila njune ustvarjalne moči: nameravala sta pripraviti literarne večere, na katerih bi Srečko bral svoje pesmi, ona bi ga spremljala na klavirju. Žal je pesnikova prezgodnja smrt preprečila ta načrt.

Kot lepa Vida 

Bila je svetovljanka s širokim razponom znanja na področju umetnosti, ne samo glasbene, kar ji je odprlo pot v umetniške in intelektualne kroge. Naklonjena sta ji bila slikar Avgust Černigoj in akademik Josip Vidmar. Zadnji je v knjigi Obrazi s presenetljivo iskrenostjo priznal svojo brezupno zaljubljenost v to očarljivo pianistko, kot se je o njej izrazil, in to precej let, preden je režiser Marko Sosič v antikvariatu odkril njegova pisma Karmeli, kar ga je spodbudilo k snemanju dokumentarno-igranega filma o tej zanimivi ženski. Film, ki je nastal v produkciji RTV SLO, je v veliki meri osnovan na pismih, v katerih se razkriva njeno intimno življenje. Odločilne življenjske poteze Karmele Kosovel spominjajo na lik lepe Vide, saj je tudi ona zapustila domovino in postala muza tujemu umetniku. Pisatelj Evgen Bavčar je bil ob projekciji že omenjenega filma navdušen in se je zahvalil avtorjem, ker so »to lepo Vido rešili in vrnili slovenski zemlji«.

Medtem ko je zaljubljenost Josipa Vidmarja ostala bolj ali manj platonska, pa se je Karmela Kosovel odzivala na dvorjenje Avgusta Černigoja, s katerim sta bila kar nekaj časa tesno povezana. V Černigojevi zapuščini obstaja skica, na kateri jo je upodobil v času njenega študija v Münchnu. Poznavalci priznavajo, da so njena pisma, ne glede na to, na koga so naslovljena, napisana v izborni slovenščini.

Karmela Kosovel je umrla leta 1990 v moževem rojstnem kraju Steinach am Brenner na Tirolskem, kjer je živela od leta 1944 naprej. Po preselitvi na Tirolsko je opustila umetniško udejstvovanje in se posvetila možu, še posebej v zadnjih letih njegovega življenja, ko je oslepel. V Steinachu je muzej, posvečen njenemu možu, ki je naslikal tudi portret Srečka Kosovela.

Besedilo: N. Š., fotografija: Wikipedija


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media