Napol prazen ali napol poln kozarec?

Dobro počutje | mar. '20

Vsi poznamo ta rek. Ali sem optimist in lahko pogledam na situacije okrog sebe s pozitivne strani – vidim priložnosti, izzive, zgodbe s srečnim koncem … in je zame kozarec napol poln? Ali pa sem pesimist, vedno v dvomih, poln strahov in slabih pričakovanj, z veliko negativnimi predvidevanji in zagrenjenosti, in zato vidim kozarec napol prazen. Kako to, da se nekateri lahko pohvalimo z optimistično držo, medtem ko so drugi zapriseženi pesimisti?

Optimistično-pesimistična drža se oblikuje skozi celotno življenje, začenši z najzgodnejšimi spomini in nanje vezanimi občutki. Znanstvene raziskave prinašajo dokaze, da so pri oblikovanju otrokovega doživljanja ključni že prenatalni vplivi nanj, torej tisti, ki jih dobimo, ko smo še v topli maternici. Že takrat čutimo, kako živi naša mama, koliko stresa občuti njeno telo, kako zaželeni smo in kakšna so pričakovanja do nas, čeprav še nismo prišli na svet.