Kako je Marija praznovala prvih 100 let
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Spoznajte jih ALI na koncu DD
Marija Frlan med krajani je priljubljena in spoštovana
Marija Frlan, za vse na Rakeku, kjer živi v svoji hiši, znana kot Frlanova mama, je v življenju doživela hude preizkušnje, a tudi mnogo lepega. Zato je svojo stoletnico praznovala veselo – in večkrat.
Rojstni dan ima 27. januarja, in ker je ta dan posvečen spominu na holokavst in ker je bila tudi Marija (takrat Marija Bajt) ena od internirank v taborišču Ravensbrück, je sprejela vabilo predsednika republike Boruta Pahorja na spominsko slovesnost ob 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz na Poljskem. Skupaj s tremi preživelimi taboriščnicami in enim od ukradenih otrok so se odpeljali z vladnim letalom in se udeležili proslave. Še prej ji je predsednik s šopkom čestital za visoki jubilej.
Slaviti življenje
Po vrnitvi iz Poljske je priredila veliko slavje pred svojo hišo, pred katero so ji vnuki že prej postavili mlaj. S sinovoma Dragom in Cirilom in hčerko Marjano je pripravila, kot je napovedala že v oddaji Pričevanja za svojih 95 let, jedačo in pijačo za krajane, ki so se odzvali v velikem številu. Prišli so predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB s prapori, gasilci, ki jim je pogosto pomagala na njihovih praznovanjih, so ji pred hišo postavili šotor, harmonikar pa je ves dan vlekel meh. A to še ni bilo dovolj, saj se je nekaj dni kasneje poveselila še na enem slavju, in sicer med sorodniki in prijatelji, na katerem je tudi zaplesala.
A v mladih letih jo je življenje kar preizkušalo. Rodila se je kot tretja od desetih otrok. Njena mati, vojna vdova, je doživela več kot devetdeset let. Ko je imela komaj osem let, je morala od doma in služiti po tujih hišah, saj ni bilo kruha za vsa lačna usta. V Škofji Loki se je ob začetku druge svetovne vojne poročila, a že čez dve leti, malo pred štiriindvajsetim rojstnim dnem, je že postala vdova. Ujeti partizanki je pomagala pri pobegu iz gestapovskega zapora tako, da ji je prinesla pošto od soborcev in nato še dve bombi. A pobeg je bil neuspešen, ob aktiviranju bomb na vlaku je bila partizanka ranjena in so jo Nemci ujeli, na zaslišanju pa je izdala svoje zveze. Marijo in njenega moža so odpeljali v Begunje v gestapovske zapore, moža so 14. januarja 1944 ubili kot talca, Marijo pa odpeljali v nemško nacistično žensko taborišče Ravensbrück, kjer je postala le še številka 30153. Po osvoboditvi taborišča maja 1945 se je vrnila domov, kjer pa je ni čakalo nič in nihče, razen hude bolezni, ki jo je staknila v taborišču.
A življenje si je zastavila na novo. Z drugim možem sta si dom uredila na Rakeku, kjer je bila zaposlena v tovarni Brest. Šest desetletij sta preživela skupaj s tremi otroki, sedmimi vnuki in pravnuki. In že druge okrogle obletnice je Marija Frlan praznovala na poseben način: za devetdeseti rojstni dan si je zaželela s helikopterjem poleteti nad Slovenijo. Za osemdeset let se je z zetom, ki je voznik tovornjaka, vozila po Evropi. Sedemdesetletnico pa je praznovala s prvim vzponom na Triglav. Redno se tudi udeležuje srečanj internirancev, v Ravensbrücku je bila že nekajkrat. Vedno pa poudarja, kot je povedala tudi ob letošnji slovesnosti: »Mir je največja dobrina. Imejte se radi in nikar nove vojne!«
Zdaj pa že načrtuje, kako se bo z bližnjimi poveselila čez pet let.
