Pomoč pri intimni negi

Dobro počutje | mar. '20

Izločanje urina in odvajanje blata sta ena izmed osnovnih fizioloških potreb, s katerimi izločimo odpadne in škodljive snovi iz telesa. Na oba procesa vplivajo prehrana, zaužita tekočina, gibanje, delovanje organov, nekatere bolezni, nekatera zdravila, psihološki dejavniki in čustvena stanja.

Na izločanje urina vpliva delovanje ledvic, ki imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju ravnovesja v telesu. Vzdržujejo volumen telesnih tekočin in krvni tlak, kislost telesa, omogočajo izločanje presnovnih produktov iz telesa in zadržujejo snovi, koristne za telo. Opazujemo količino izločenega urina, pretok urina, videz, vonj, primesi, pogostost izločanja in motnje v izločanju urina. Pri normalnem izločanju je uriniranje brez bolečin in v normalnem curku. Normalna količina izločenega urina je 1,5 do 2 litra dnevno in je odvisna od zaužite tekočine, prehrane, nekaterih zdravil in bolezni. Običajno čez dan uriniramo štiri- do šestkrat. Pri enkratnem uriniranju se običajno izloči okoli 250 ml urina. Normalno je bister in rumene barve. Kadar človek popije premalo tekočine, je količina urina manjša, barva je temnejša. Barva urina se spremeni tudi zaradi hrane (na primer zaradi rdeče pese, rabarbare), nekaterih zdravil in bolezni (na primer pri obolenju ledvic, jeter). Vonj urina se spremeni po zaužitju določene hrane ali zdravil, po prekomernem zaužitju alkohola in pri nekaterih boleznih.

Nepravilnosti pri izločanju urina so boleče in oteženo uriniranje, šibkejši curek, pogosto uriniranje v majhnih količinah, zmanjšano izločanje, zastoj urina v mehurju, pri čemer je mehur poln, boleč in napet, in urinska inkontinenca, ki se pogosto pojavi v starosti. Lahko se tudi zgodi, da se zaradi odpovedi delovanja ledvic ne proizvaja urin.

Inkontinenca je nehoteno in nenadzorovano uhajanje urina in/ali blata. Pogosto jo starostnik prikriva, ker ga je sram. Za lajšanje težav uporabimo pripomočke pri težavah z inkontinenco, ki se razlikujejo glede na stopnjo vpojnosti, velikost in obliko. Starostnik naj izbere tisti pripomoček, ki mu najbolj ustreza. Za pravilno nameščanje upoštevamo navodila proizvajalca. Pri nameščanju in odstranjevanju pripomočka za inkontinenco si nataknemo rokavice, umijemo predel, po odstranitvi rokavic si umijemo in razkužimo roke. Roke umijemo tudi starostniku.

Ukrepi pri zdravljenju inkontinence so izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna, izogibanje alkoholu in pravi kavi, zmanjšanje prekomerne telesne mase, uravnotežena prehrana, gibanje, preprečevanje zaprtja in izogibanje težjim fizičnim naporom.

Kadar ima starostnik vstavljen stalni urinski kateter, pazimo, da je položaj katetra in urinske vrečke vedno pod nivojem mehurja, da urin prosto odteka. Cevka urinske vrečke ne sme biti stisnjena. Urinska vrečka mora biti obešena na ogrodje postelje in jo redno praznimo. Opazujemo pretok, videz in količino izločenega urina. Starostnik naj več pije, če ni omejitve vnosa tekočine. Za preprečevanje okužbe sečil je zelo pomembna osebna higiena, higiena rok ter anogenitalna nega dvakrat dnevno in po vsakem odvajanju blata. Stalni urinski kateter umivamo krožno in stran od ustja sečnice. Pri tem pazimo, da katetra ne vlečemo. Osebno in posteljno perilo mora biti vedno čisto.

Takoj pokličemo zdravnika, če se pojavijo bolečina, povišana telesna temperatura, mrzlica, krvav ali moten urin in zastoj v odtekanju urina po stalnem urinskem katetru.

Blato kaže na delovanje prebave

Zdravje je odvisno od delovanja naših prebavil, zato je pomembno opazovanje blata, ki odraža delovanje prebavnega trakta. Pri odvajanju blata opazujemo pogostost izločanja, količino, konsistenco, obliko, barvo, vonj, makroskopsko vidne primesi in težave, ki spremljajo iztrebljanje blata.

Pogostost odvajanja blata je odvisna od posameznika. Normalno odvajanje blata je neboleče, blato je mehko, gladko in po iztrebljanju obdrži obliko. Spremenjeno blato je grudasto, kašasto, mazavo, tekoče, lahko je stisnjeno v obliko bobkov ali tanko kot svinčnik. Normalna barva blata je temno rjava. Blato obarvajo žolčna barvila, hrana (na primer rdeča pesa, borovnice, rdeče vino) in nekatera zdravila (na primer jemanje železa). Kadar je blato izrazito črne barve in mazavo, to lahko nakazuje krvavitev iz prebavil. Blato ima lahko vonj po kislem ali izrazito neprijeten vonj, ki ga lahko povzroči določena vrsta hrane, kot so jajca, fižol, čebula, industrijsko predelana hrana, alkohol. V blatu zdravega človeka ni vidnih primesi. Primesi, ki jih vidimo s prostim očesom, so lahko ostanki neprebavljene hrane, sluz, kri, gnoj, črevesni zajedavci in gliste.

Nepravilnosti pri odvajanju blata so driska, zaprtje, izmenjavanje driske in zaprtja ter fekalna inkontinenca.

Zaprtje je prebavna motnja, za katero je značilno oteženo in neredno iztrebljanje majhnih količin trdega blata, ki ga spremljata boleče napenjanje in občutek nepopolne izpraznitve. Za preprečevanje zaprtja naj starostnik pije več tekočine, uživa hrano, ki ima veliko vlaknin, jed naj dobro prežveči in naj se čim več giblje. Za preprečevanje zaprtja so primerni zmleto laneno seme, suhe slive in fige, ki jih namočimo v vodo čez noč in jih zaužijemo na tešče, ter pitje mineralne vode Donat Mg.

Driska je odvajanje tekočega blata večkrat na dan, ki jo lahko spremljajo napenjanje in bolečine v trebuhu. Zelo hitro lahko ogrozi zdravstveno stanje starostnika, ker izgublja veliko tekočine, kar lahko vodi v dehidracijo, zato mora k zdravniku. Ob pojavu driske naj starostnik več pije, priporoča se jemanje probiotikov in rehidracijske raztopine, ki je v obliki praška in vsebuje ustrezen delež elektrolitov in glukoze. Posebna dieta ni potrebna, starostniku ponudimo lahko prebavljivo hrano. Odsvetuje se preveč sladka, pikantna in mastna hrana. Skrbimo za higieno rok starostnika in negovalca. Roke redno umivamo in razkužujemo. Po vsakem odvajanju kožo v predelu zadnjika umijemo in zaščitimo s kremo.

Uporaba posteljne posode

Izločanje urina in odvajanje blata sta intimno dogajanje vsakega človeka, pri čemer mu moramo zagotoviti zasebnost. Dokler je mogoče, naj starostnik urinira in odvaja blato na stranišču. Kadar to ni mogoče, naj odvaja na sobnem stranišču ali v posteljno posodo. Moški za uriniranje v postelji uporabijo urinsko steklenico.

Posteljno posodo prinesemo starostniku takoj, ko zanjo zaprosi. Nataknemo si rokavice, dvignemo ležišče na primerno višino in zaščitimo posteljo z nepremočljivo zaščito. Starostnik skrči kolena in se obrne na bok. Pod njegovo zadnjico podstavimo posteljno posodo in ga obrnemo na hrbet. Preverimo, ali je posoda pravilno nameščena. Starostnika pokrijemo in ga pustimo, da v miru odvaja.

Pri odstranjevanju primemo posteljno posodo za ročaj in jo trdno držimo, da se vsebina ne polije po postelji. Starostnik se obrne na bok, posteljno posodo odstranimo. Anogenitalni predel obrišemo s toaletnim papirjem oziroma ga umijemo, starostniku umijemo roke. Posteljno posodo odnesemo iz sobe, jo izpraznimo v stranišče ter očistimo in razkužimo. Negovalec si sname rokavice ter umije in razkuži roke.

Vse posebnosti pri izločanju urina in odvajanju blata zapišemo. O vseh odstopanjih se posvetujemo z zdravnikom.

Alojzija Fink