S hrano nad spomladansko utrujenost
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Tako kot se ob začetku zime oziramo naokrog, kdo vse se je že nalezel gripe in prehlada, se po pustu preštevajo tisti, katerih moto vsakokratnega jutra in dne je: »Ne da se mi …« Toda ali je nujno, da spomladi izgubimo energijo in ničesar več ne zmoremo? Ali lahko sami kaj naredimo, da bomo imeli kar največ energije? Seveda!
Sposobnost, da se lahko gibljemo, mislimo, čustvujemo, se učimo, slišimo, gledamo, govorimo in podobno, črpamo iz lastnega vira energije. Lahko bi rekli iz svojih akumulatorjev, ki se polnijo in praznijo. To so celice v našem telesu, ki naj bi jih bilo od 75 do 100 tisoč milijard in so temeljni gradbeni element telesa. Toda druga izmed temeljnih nalog celic je, da proizvajajo energijo, brez katere ni življenja.
Nastajanje energije
Znotraj celice so poleg jedra tudi organeli, pomožni organi, s posebnimi nalogami. Telo dobi uporabno energijo s hrano oziroma prek hranilnih snovi, ki morajo dospeti prav v vsako posamezno celico. V njih hranilne snovi, maščobne kisline, glukoza in aminokisline prek zapletenega večstopenjskega kemičnega procesa in ob pomoči kisika izgorevajo in tvorijo za nas uporabno energijo. Znotraj celice imamo svojevrstne »energetske peči«, pravimo jim mitohondriji, ki kot mestne toplarne, če se spet dotaknemo primerjave z megapolisom, celicam zagotavljajo toplotno energijo. Njihovo delovanje nadzorujejo geni, kot nekakšen program pri računalniku, in dajejo ukaze, naj mitohondriji izdelajo encime. Ti so katalizatorji kemične reakcije, pri tem nastaja kemična snov adenozintrifosfat, ki mu popularno pravimo kar ATP. Pri spreminjanju ene molekule te snovi v tri molekule adenozinfosfata ali ADP pa se sprošča sorazmerno veliko energije.
Celice so pred zunanjim svetom zavarovane s plazemsko oziroma celično membrano. To je selektivno prepustni fosfolipidni dvosloj, katerega naloga je, da spušča hranilne snovi v celico, iz nje pa odpadne snovi. Sestavljena je iz fosfolipidov in posameznih vrst beljakovin in deluje kot pregrada in cedilo, ki filtrira snovi v obeh smereh; določa, katere snovi smejo vstopiti v celice in katere iz njih oditi. Tu je več vrst beljakovin, ki kot receptorji zaznavajo kemične znake v krvnem obtoku in prenašajo kodirana sporočila celici. Če je celična membrana zaprta, hranilne snovi ne morejo preiti v celico, kjer poteka tudi proces izgorevanja in nastajanja energije. Tudi mitohondriji kot majhni paličasti organeli znotraj celice imajo dve membrani, ki prepuščajo »gorivo v peč«. Torej za energetsko polnost človeškega organizma potrebujemo pravilno delovanje celice, vsake posamezne in vseh skupaj!
Fizikalno stanje v membranah imenujemo fluidnost ali viskoznost. Lipidi celičnih membran so lahko v poltrdi obliki kot gel ali v tekoči obliki kot soli, kar pomeni, da so različno viskozni. Od pravilne membranske sestave in fluidnosti je namreč odvisno zdravje na celični ravni. Če so celične membrane pravilno sestavljene, potem normalno delujejo.
Dobro je vedeti: proces nastajanja energije poteka prek celic kot svojevrstnih »akumulatorjev«, ki se polnijo in praznijo. Zato je v tem procesu zelo pomemben počitek v obliki zdravega spanca. Vendar samo, če se začne pred polnočjo!
Ravnovesje med maščobnimi kislinami
Nadvse pomembno je s hrano dobiti tudi dovolj esencialnih maščobnih kislin, ki so prav tako iz vrst omega 3 (alfalinolenska maščobna kislina) in omega 6 (linolna maščobna kislina). Celične membrane in esencialne maščobne kisline so v pravilnem razmerju temelj našega zdravja. Vsakršno pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin ali neustrezno razmerje med njimi vodi v porušitev ravnovesja celega telesa. In skoraj vsaka biokemična funkcija v telesu je povezana z ravnovesjem med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6.
Esencialne maščobne kisline so v hladno stisnjenih rastlinskih oljih, vendar vsa olja niso esencialna. Dobro razmerje med omega 3 in omega 6 ima ričkovo olje, temu razmerju se približujejo tudi orehovo in lešnikovo olje, olje oljne ogrščice (repično) in gorčično olje. Druga olja pa tega nimajo, zato moramo v takih primerih dodati solati še nekaj strtih orehov, lešnikov ...
Pri presnovi esencialnih maščobnih kislin potrebujemo še vitamine skupine B (B1 ali tiamin, B2, B6) ter vitamin C in minerale, zlasti magnezij in cink pa tudi krom, ki spodbuja nastajanje energije v mišičnih celicah, fosfor, ki shranjuje energijo v obliki ATP in ADP v mišičnih celicah, ter železo, jod in selen.
Posledice neravnovesja
Že pri majhnem neravnovesju bomo občutili utrujenost, nezbranost, pozabljanje, nemir, nejevoljo ..., skratka umsko in fizično nemoč, kar se bo še stopnjevalo, kolikor večje bo neravnovesje. In prej ali slej bomo zboleli, če ne bomo storili vsega za vrnitev ravnovesja. Najprej se nam bo pojavil sindrom kronične utrujenosti, sledile bodo hujše bolezni, med njimi sladkorna intoleranca in nato diabetes, ter tudi degenerativne bolezni, kot so alzheimerjeva in parkinsonova bolezen ter druge, tudi rak.
Vzrokov za utrujenost je seveda veliko, tudi za spomladansko utrujenost.
Prvič, pozimi pojemo več mastne hrane ter manj zelenjave in sadja, zato dobimo manj vitaminov, mineralov ter antioksidantov, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prostih radikalov, nastalih pri ogrevanju, zaradi smoga in podobno.
Drugič, manj se gibljemo in tako v pljuča zajamemo manj kisika, ta pa je izredno pomemben za tvorjenje energije.
Tretjič, stresi, ki zmanjšujejo absorpcijo hranilnih snovi. In ne nazadnje, pozimi je manj sončne svetlobe, to pa povzroča depresije, ki spet zavirajo normalno delovanje telesa in tvorbo energije.
Veliko naštetega velja tudi za druge letne čase, a je pozimi izrazitejše. Upoštevati pa moramo tudi negativne individualne dejavnike, na primer kajenje ali pretirano uživanje alkohola in podobno.
Za ustrezno energijo in aktivnost v življenju je treba uživati tudi rastlinske in živalske beljakovine. Na primer pomladne juhe in enolončnice z mesom, ričet, joto s klobaso, zavitke, palačinke, štruklje in podobno.
Ali je tudi kruh za energijo? Je, pa še kako, in lahko ga uživamo večkrat na dan! Toda samo kruh iz polnovredne moke. Tak kruh je celo najpomembnejši vir energije, saj je sestavljen iz kompleksnih ogljikovih hidratov. Ti se morajo najprej razgraditi na glukozo, šele nato lahko telo to uporabi. Glukoza se postopno sprošča v kri, zato energija traja dalj časa. Po nekaterih podatkih bi morali kar polovico vse energije dobiti prav prek kompleksnih ogljikovih hidratov. Ti imajo zraven še vlaknine in vitamine B-kompleksa, ki pa so aktivatorji presnove. Če želimo, da bodo ogljikovi hidrati vplivali na obilico energije, jih je treba zaužiti takoj, ko se zbudimo. Torej staro reklo, da je zajtrk najpomembnejši obrok, ni iz trte zvito, ampak še kako resnično! Vendar mora zajtrk pokriti približno tretjino potreb po energiji in četrtino potreb po hranilnih snoveh.
Za zaščito so nujni antioksidanti
Samo pomislite: takoj ko se spomladi pojavi regrat, ga gremo skoraj nagonsko nabirat. Regrat ima veliko vitamina C, ki sodeluje pri vsaj 300 presnovnih procesih v telesu in je nujen za tvorbo energije. Ima pa tudi izredno močno prečiščevalno sposobnost. Podobno funkcijo imajo tudi špinača iz kopriv, redkvica, mlada čebula, česen in rabarbara ter gozdne jagode, robidnice, maline, borovnice in eden prvih spomladanskih sadežev – češnje. Ravno te odplavljajo strupe iz telesa, tudi tiste, ki nastajajo pri presnovi.
Ne smemo pozabiti niti na minerale: krom, ki spodbuja nastajanje energije v mišičnih celicah, fosfor, ki shranjuje energijo v obliki ATP in ADP v mišičnih celicah, na železo, jod in selen.
Recepta
Pomaka za dvig energije potrebujemo: tri vrste olja, in sicer orehovo, laneno (omega 3), olje grozdnih pečk, bučno olje (omega 6) in oljčno, lešnikovo (omega 9), česen, peteršilj ter sok ene limone. Če ponudimo takoj, potem solimo. Sicer solimo, tik preden zaužijemo s polnovrednim ajdovim kruhom.
Hitri napitek za energijo potrebujemo: jabolko, hruško, 4 slive, pomarančo, limono, dve žlici medu, prilijemo liter mleka ali sirotko, vodo in zmešamo.
