Odprt arhiv za vse obiskovalce

Gmotni položaj upokojencev slabši kot v predhodnem letu

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | mar. '20

Glede na že večletno prakso tudi letos v marčni številki predstavljamo nekatere ključne statistične podatke, ki omogočajo predstavitev prvih ocen gmotnega položaja uživalcev pokojnin v preteklem letu. Razlog za to je dejstvo, da je februarja, ko prispevek pripravljamo, že na voljo večina statističnih podatkov, s pomočjo katerih lahko to storimo. V tem mesecu mora Statistični urad Republike Slovenije (Surs) objaviti podatke o gibanjih povprečnih plač v preteklem letu, o gibanjih cen življenjskih potrebščin pa jih je že konec decembra. Zavod pa je statistične podatke o ravni pokojnin, izplačanih v preteklem letu, skupaj z drugimi pomembnimi podatki objavil januarja letos v Mesečnem statističnem pregledu, december 2019 (MSP).

V letu 2019 so bile pokojnine dvakrat usklajene – redno v februarju (z veljavnostjo od 1. januarja) za 2,7 odstotka in izredno v decembru za 1,5 odstotka. Povprečna rast vseh vrst pokojnin, izplačanih v letu 2019, pa je kljub temu znova zaostala za rastjo povprečne plače, kar je vplivalo na poslabšanje gmotnega položaja upokojencev.

Povprečni mesečni zneski pokojnin, izplačani v preteklem letu, upoštevaje njihovo vrsto, objavljeni v MSP, so razvidni v razpredelnici 1, v kateri so zaradi možnih primerjav navedena tudi povprečja iz predhodnega leta.

Razpredelnica 1

Vrsta pokojnine

Povprečni znesek v evrih

2019

2018

Starostna

657,99

639,00

Invalidska

509,75

495,83

Vdovska in družinska

411,96

401,11

Povprečna neto starostna pokojnina, izplačana v letu 2019, je bila glede na povprečje teh pokojnin, izplačano v letu 2018, višja za 18,99 evra ali 3 odstotke, povprečna mesečna neto invalidska pokojnina pa od enakega povprečja iz predhodnega leta za 13,92 evra ali 2,8 odstotka, povprečna mesečna vdovska in družinska pokojnina pa za 10,85 evra ali 2,7 odstotka.

Po začasnih podatkih Sursa, objavljenih na njegovi spletni strani 17. februarja 2020, je povprečna mesečna neto plača, izplačana za leto 2019 pri pravnih osebah, znašala 1.133,50 evra, kar je za 3,7 odstotka več od povprečja, izplačanega v predhodnem koledarskem letu.

Usklajevanje namenjeno ohranjanju vrednosti pokojnin

Z namenom, da prikažemo spremembe, nastale v času veljavnosti ZPIZ-2, na ravni povprečnih mesečnih neto plač, povprečnih mesečnih neto starostnih pokojnin in povprečnih cen življenjskih potrebščin, izražene v indeksih po posameznih koledarskih letih, in s tem možnostjo ocenjevanja gmotnega položaja prejemnikov pokojnin smo pripravili razpredelnico 2.

Razpredelnica 2  

Leto

Indeksi rasti v obdobju januar–december

Povprečna

Starostna

Življenjske

plača

pokojnina

potrebščine

2013

100,6

100,1

101,8

2014

100,8

99,6

100,2

2015

100,4

99,4

99,5

2016

101,7

100,5

99,9

2017

103,1

101,5

101,4

2018

102,9*

103,0

101,7

2019

103,7*

103,0

101,6

*začasni podatek

Zbrani statistični podatki Sursa in zavoda kažejo, da se je v tem obdobju raven povprečne mesečne neto plače vsako leto zvišala. To pa ne velja za gibanje ravni povprečne starostne pokojnine. Leta 2013 se je njeno povprečje v primerjavi s predhodnim letom za malenkost zvišalo, v naslednjih dveh letih pa zniževalo. Šele od leta 2016 naprej se povečuje, nekoliko bolj v zadnjih dveh letih. Zadnje spremembe lahko pripišemo usklajevanju pokojnin po določbah sistemskega zakona, ki je bilo pred tem onemogočeno. 

Institut usklajevanja, določen v ZPIZ-2, je namenjen ohranjanju vrednosti pokojnin v času izplačevanja. V primerjavi s prejšnjo zakonsko ureditvijo pa veljavna veže višino odstotka redne uskladitve pokojnin na določena dela povečanja cen življenjskih potrebščin in bruto plač, dosežena v predhodnem koledarskem letu.

Rast cen življenjskih potrebščin v posameznem koledarskem letu v primerjavi s povečanjem povprečnih neto plač in povprečnih pokojnin v istem letu omogoča ugotavljanje njihove realne vrednosti. Če je rast cen življenjskih potrebščin višja od rasti neto plač ali pokojnin, je njihova realna vrednost nazadovala, obratno pa se je povečala oziroma pri izenačeni rasti ostala nespremenjena. Vsekakor so to koristni podatki pri ocenjevanju gmotnega položaja zaposlenih in upokojencev. Zaradi teh razlogov smo v zgornjo razpredelnico vključili vse tri vrste statističnih podatkov. Indeksi rasti so zgovorni. Medtem ko se je vrednost povprečne mesečne neto plače realno znižala le v letu 2013, pa se je realna vrednost povprečne mesečne neto starostne pokojnine zniževala vse do leta 2015 in šele od tedaj naprej izboljševala, najbolj v preteklem letu.

Navedeno je logična posledica dejstva, da rednih uskladitev pokojnin, zahtevanih v sistemskem zakonu, vse do leta 2017 ni bilo. V tem obdobju opravljene (redke) uskladitve pa so temeljile na zakonih o izvrševanju državnega proračuna, veljavnih v posameznem koledarskem letu.

Zmanjševanje vrednosti pokojnin

Razkoraki v medsebojnih stopnjah rasti povprečne mesečne neto plače in povprečnih mesečnih neto pokojnin v posameznih koledarskih letih se seveda kažejo tudi v razmerjih med njimi. Ta podatek že vrsto let predstavlja enega izmed pomembnejših kriterijev za ocenjevanje gmotnega položaja prejemnikov pokojnin. Ugodnejše razmerje med povprečnimi pokojninami in povprečno plačo od doseženega v predhodnem koledarskem letu pomeni izboljšavo, obratno pa znižanje, poslabšanje siceršnje vrednosti pokojnin v primerjavi z vrednostjo plač.

Glede na to, da so se v preteklem letu razmerja znova znižala, lahko ugotavljamo, da kljub siceršnji dvakratni uskladitvi pokojnin, te vseeno niso bile zadostne, da bi se gmotni položaj iz leta 2018 ohranil ali celo nekoliko izboljšal. Nasprotno, znova se poslabšuje, in to kljub relativno ugodnim gospodarskim razmeram. Na ta način se nazadovanje gmotnega položaja vseh uživalcev pokojnin, pogojeno z uveljavitvijo ZPIZ-2 in s kratko prekinitvijo v letu 2018, nadaljuje.

Dosežena razmerja med povprečnimi mesečnimi neto pokojninami glede na njihovo vrsto in povprečnimi mesečnimi neto plačami, izplačanimi za posamezno koledarsko leto, so zbrana v razpredelnici 3.

Razpredelnica 3

Leto

Razmerje: povp. plača/povp. pokoj. v %

Starostna

Invalidska

Vdov./druž.

2012

62,1

48,5

40,3

2013

61,7

47,9

39,1

2014*

60,8

47,1

38,6

2015*

60,2

46,6

38,1

2016*

59,5

46,0

37,6

2017

58,4

45,2

36,8

2018

58,5

45,4

36,7

2019

58,0

45,0

36,3

* Novembra 2015 je Surs spremenil vir podatkov o izplačanih plačah za zaposlene osebe v javnem sektorju (ISPAP), ki vpliva na višino povprečne plače. Razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečno plačo za leto 2014 upoštevajo za to leto objavljen primerljiv podatek, ki ga je objavil Surs.

Nižanje razmerij pomeni zmanjševanje vrednosti povprečnih mesečnih neto pokojnin v primerjavi z vrednostjo povprečnih mesečnih neto plač, višanje pa njihovo izboljšanje.

Padanje razmerij v času veljavnosti ZPIZ-2 je deloma posledica sprememb pri odmeri pokojnin, uveljavljenih s tem zakonom, še zlasti pa omejitev ter celo onemogočanje rednega usklajevanja pokojnin. To pa je – tudi glede na zakonsko dikcijo – nujno za ohranjanje njihove vrednosti, določene ob odmeri, tudi pozneje, na čas njihovega izplačevanja.

Povprečni mesečni zneski pokojnin, navedeni v razpredelnici na začetku tega prispevka, obsegajo tudi izplačila njihovih sorazmernih delov. Pri tej vrsti pokojnin gre, kot izhaja že iz njihovega imena, le za določen del pokojnine. Sorazmerni del namreč ustreza znesku siceršnje pokojnine, ustrezne delu pokojninske dobe, prebite v zavarovanju v Sloveniji. Zato je tak znesek nujno nižji od pokojnine, odmerjene za skupno pokojninsko dobo. Višina drugega ali drugih že pridobljenih delov pokojnin ali tistih, na katere čaka do izpolnitve pogojev za pridobitev pravic, pa so odvisni od držav, v katerih je dopolnil preostalo pokojninsko dobo. Slovenski sorazmerni del pokojnine zanje torej ni merilo njihovega gmotnega položaja.

Tako statistični podatek o povprečni pokojnini, ki obsega tudi sorazmerne dele, ni najbolj objektiven kazalec gmotnega položaja prejemnikov pokojnin v državi. Dejstvo je, da prejemniki takih pokojnin lahko že uživajo ali pa bodo uživali tudi del ali dele tujih pokojnin. Ti pa lahko svoj skromni gmotni položaj, upoštevajoč le sorazmerni del slovenske pokojnine, kažejo v povsem drugačni luči.

MSP zavoda omogoča tudi vpogled v višino povprečnih slovenskih pokojnin brez prištetih izplačil sorazmernih delov. Ti podatki razumljivo kažejo drugačno, boljšo sliko gmotnega položaja uživalcev pokojnin. Iz njih izhaja, da je znašala povprečna mesečna neto starostna pokojnina brez prejemnikov sorazmernih delov v preteklem letu 740,17 evra, kar je za 82,18 evra ali 12,5 odstotka več od povprečja vseh starostnih pokojnin. Povprečna mesečna neto invalidska pokojnina je znašala 559,67 evra, kar je za 49,92 evra ali 9,8 odstotka več, povprečna vdovska in družinska pokojnina pa 476,73 evra, kar je za 64,77 evra ali 15,72 odstotka več od skupnega povprečja teh pokojnin, ki obsegajo tudi njihove sorazmerne dele.

Povprečna mesečna neto starostna pokojnina, odmerjena za pokojninsko dobo 40 ali več let, je lani znašala 840,51 evra, kar je za 1,8 odstotka več od tovrstne pokojnine, uveljavljene v preteklem letu.

V preteklem letu se je – glede na predhodno leto – nekoliko izboljšala tudi raven na novo uveljavljenih pokojnin. Mesečno povprečje takih starostnih pokojnin je po začasnih podatkih znašalo 726,73 evra, kar je kar za 3,7 odstotka več od njihovega povprečja v letu 2018.

Pomembne so izredne uskladitve pokojnin

MSP omogoča tudi prikaz razporeditve prejemnikov povprečnih mesečnih bruto starostnih pokojnin ter vseh pokojnin brez prištetih sorazmernih delov glede na njihovo višino. Ti podatki pripomorejo k dodatnemu vrednotenju doseženega gmotnega položaja prejemnikov slovenskih pokojnin. Zgoščeni prikaz razporeditev je razviden iz razpredelnice 4.

Razpredelnica 4

Pokojnine v evrih

Starostne pokojnine

Vse pokojnine

Število

Delež

Število

Delež

 

 

Do 500,00

52.125

13,64

126.644

24,20

500,01

 do

800,00

206.328

53,98

255.594

48,85

800,01

 do

1.100,00

78.887

20,64

90.990

17,39

1.100,01

 do

1.400,00

24.186

6,33

28.186

5,39

1.400,01

 do

1.700,00

9.315

2,44

10.040

1,92

1.700,01

 do

1.900,00

4.588

1,20

4.815

0,92

         1.900,01

do     

2.000,00

3.567

0,93

3.694

0,71

nad 2.000,00

 

 

3.268

0,85

3.269

0,62

Skupaj

382.264

100,00

523.232

100,00

Razporeditve so dovolj nazorne in jih ni treba dodatno komentirati. Premiki glede na predhodno leto so posledica opravljenih uskladitev in sprememb v številu prejemnikov.

Znesek zakonsko zagotovljene predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, ki je sicer enak starostni pokojnini moškega, odmerjeni za 15 let zavarovalne dobe od najnižje pokojninske osnove, je decembra lani znašal 226,55 evra. Najvišja neto izplačana pokojnina pa je v tem mesecu znašala 2.881,12 evra. Njeno višino so poleg dolge dopolnjene pokojninske dobe pogojevale tudi z zakonom določene spodbude, namenjene uživalcem starostnih pokojnin, če odložijo njeno uveljavitev na čas po izpolnitvi pogojev za njeno pridobitev.

Omenjamo še dva zanimiva podatka. Prvi se nanaša na povprečni znesek 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, nove pravice, namenjene spodbujanju k odlaganju uveljavljanja teh pokojnin. Znašal je 165,69 evra in je za malenkost nižji od povprečja preteklega leta. Drugi pa zadeva povprečni znesek dela vdovske pokojnine. Ta je znašal 66,96 evra, kar je za 3 odstotke več kot lani. Število prejemnikov obeh vrst teh pokojnin se povečuje.

V prispevku zbrani statistični podatki kažejo na ponovno poslabšanje gmotnega položaja upokojencev. Dejstvo je, da so se razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečnimi plačami kljub dvema uskladitvama pokojnin ponovno znižala. Zato je treba ohranjanju vrednosti pokojnin nameniti bistveno več pozornosti. Ni dovolj le izvajanje rednih uskladitev, temveč so pomembne tudi izredne uskladitve pokojnin. Pri zadnji pa je, če ta ni izvedena tako, kot jo zahteva sistemski zakon, še posebej pomembna določitev njene višine in datuma uveljavitve, ki lahko odigrata ključno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju vrednosti pokojnin.

Besedilo: Jože Kuhelj, fotografija: Shutterstock


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media