Fotografija pred fotoaparatom

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | mar. '20

Aleš Kravos: Pogled z nebotičnika 2017

Ali ste vedeli, da je fotografija obstajala pred izumom fotoaparata? Fotoaparat se je v skoraj 200 letih iz navadne škatle z zamegljenimi fotografskimi odtisi prelevil v visokotehnološke mini računalnike, ki jih danes najdemo celo v svojih prenosnih telefonih.

Osnovna zasnova fotografije obstaja že od 5. stoletja pr. n. št., a dokler ni okoli leta 1030 arabski znanstvenik razvil zasnove »camera obscura«, se ta umetnost ni razvijala.

Tudi takrat kamera še ni snemala slik, ampak jih je projicirala na drugo površino. »Camera obscura« v latinščini pomeni temna soba in opisuje naravni optični fenomen, kjer v temen prostor skozi luknjico vstopa svetloba. Ker svetloba potuje v ravnih črtah, na drugem koncu prostora nastane obrnjena slika predmeta. Okoli leta 1500 je »camero obscuro« opisal tudi Leonardo da Vinci in jo primerjal s človeškim očesom.

Ko govorimo o trajni fotografiji, kot jo poznamo danes, se oziramo v Francijo v začetek 19. stoletja. Takrat je Joseph Niépce izumil material, ki se je ob stiku s svetlobo strdil. Tako je ustvaril prvo fotografijo, ki ni hitro zbledela, a je njena izdelava zahtevala več dni izpostavitve premazanih plošč svetlobi.

Ta uspeh je prebudil zanimanje za eksperimentiranje. Njegov sodelavec Louis Daguerre je končni proces hitre kemične izdelave fotografije leta 1839 predstavil na Francoski akademiji znanosti v Parizu. Novi materiali in tehnike so izdelavo fotografij krajšali iz minut v sekunde. 

Kodakov aparat za množično uporabo

Leta 1839 je angleški astronom John Herschell izumil način, kako sliko fiksirati. Istega leta je prvi uporabil termin fotografija, uveljavil pa je tudi izraza pozitiv in negativ. Na razvoj fotografije je vplival tudi slovenski izumitelj Janez Puhar. Leta 1841 je izumil postopek izdelave fotografij na steklo, a se ni uveljavil, ker je bil nevaren zdravju.

Razvijanje fotografij je zahtevalo veliko kemijskega znanja, zato se ni takoj razširilo med navadne ljudi. Sprva so jo uporabljali le fotografski navdušenci in slikarji za izdelavo oljnih portretov in učenje anatomije človeške figure. Ker so oljni portreti zahtevali svoj čas in denar, se je z razširjenim Daguerrjevim sistemom povpraševanje po fotografskem portretiranju povečevalo. Predvsem portretiranje srednjega razreda med industrijsko revolucijo je dodalo nov zagon razvoju fotografije, ki se je počasi popularizirala kot medij poročanja. S fotografijami krimske vojne, dokumentacijo prenove kristalne palače v Londonu in kot bolj natančen medij zapisovanja pokrajine in arhitekture je fotografija počasi začela izpodrivati litografijo. Po desetletjih izboljšav se je množična uporaba kamer začela s Kodakovo preprosto, a zanesljivo kamero. Leta 1888 je Kodakov aparat s sloganom »pritisnete na gumb, mi naredimo ostalo« prišel na tržišče kot prva osebna prenosna kamera.

Danes, 130 let kasneje, je kamera postala del našega vsakdana. In čeprav se je sprva zdelo, da bodo tehnološko dovršeni mobilni aparati izpodrinili klasično studijsko fotografijo, le-ta v poplavi digitalizacije ponovno prihaja v ospredje. Fotografija – ujeti trenutek za trajen spomin – ostaja kot najlepše darilo. Kdaj ste jo, dragi bralci, nazadnje poklonili svojim najbližjim?

Sebastjan Vovk, Studio Železna


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media