Probiotiki po principu »naredi sam«
Kjer je volja …
Skoraj ni medija, ki ne piše o pomenu probiotikov, urejene črevesne flore (po novem imenovane mikrobiota) ter povezave stanja v našem črevesju s številnimi težavami. Kakorkoli obrnete, je dobro prenoviti »travnik« v želodcu. Vprašanje je le, kako se tega lotiti in kako naj prenovo izpeljemo s čim manjšimi stroški.
V naši mikrobioti naj bi sodelovalo na tisoče sevov koristnih mikroorganizmov. Na trgu pa lahko najdemo le tiste, ki so najtrpežnejši in jih je mogoče stabilizirati, spraviti v kapsule in zagotoviti, da bodo ostali stabilni do trenutka, ko ponovno pridejo v stik z vlago in toploto. Veliko pestrejša je ponudba v tekočih oblikah probiotikov. Fermentirani tekoči pripravki namreč lahko ohranijo tudi takšne seve, ki sušenja ne prenesejo, zato lahko z njimi zaužijemo tudi 30 različnih sevov.
Pri izbiri bodite pozorni na to, koliko sevov dobite z enim odmerkom. Za dobro delovanje potrebujemo do 10 milijard sevov na dan. S povečevanjem količine ne dosežemo bistvenega izboljšanja. Pomembnejše je podaljšati obdobje, v katerem podpiramo obnovo črevesja.
Razmnoževanje probiotikov
Živi probiotiki postanejo lačni, takoj ko se zbudijo iz globokega spanca. Zato mnogi izdelki oglašujejo, da vsebujejo tudi prebiotike, ki so dobra hrana za probiotike. Zadnji omogočajo da se probiotiki malo »okrepčajo«, preden se lotijo velikega pospravljanja v vašem telesu. Zakaj jih ne bi še malo podprli? Ti dragoceni obiskovalci imajo zelo radi vlaknine, zato jih pogostimo z zmletimi oreščki, sončnicami, mletim lanenim semenom, inulinom … Kot varnostnike, ki bodo poskrbeli, da varno pridejo na cilj, pa jim lahko dodamo še desnosučne mlečne kisline. To pomeni, da jih zaužijemo skupaj z malo sirotke, kisave, molkosana, zelnice, repnice … Ne pozabite, da jim bo najbolje teknila mlačna »malica« – pogreta na temperaturo telesa. To jim omogoča, da se najhitreje razmnožujejo in v dobri kondiciji pridejo tja, kjer jih najbolj potrebujete.
Mnogi probiotiki so se sposobni razmnoževati, če jim zagotovimo ustrezno okolje. Sveže mleko je odličen medij, ki ga lahko poskusite fermentirati s probiotikom. Stresite vsebino kapsule liofiliziranih probiotikov v mlačno mleko, ki ga nato postavite na toplo mesto. Hitro boste videli, ali probiotiki delajo. Žlico tako skisanega mleka uporabimo, da naslednji dan spet »cepimo« mleko. Proces ponavljajmo, dokler deluje. Ko so se sevi »izpeli«, uporabimo novo »seme«. Tako lahko iz ene doze probiotikov naredimo zelo veliko živih probiotičnih napitkov in hkrati veliko prihranimo. Če vaš probiotik ne kaže znakov življenja, preizkusite katero drugo znamko.
Vendar pa lahko s kupljenimi pripravki nadomestimo le delček potrebnih sevov. Kako priti do drugih, pa ne bo odvisno od tržne ponudbe. Kot lahko preberete v priročniku Kako do več energije, ima prav prisotnost nekaterih marginalnih sevov veliko vlogo pri tem, ali se bomo redili, kako bodo delovali naši možgani in podobno.
Kefir, jogurt ali kislo mleko? Kaj je najbolj zdravo? Odgovor je: tisto, kar lahko fermentiramo pri temperaturah, ki so čim bolj podobne telesni temperaturi. Jogurte običajno pripravljajo pri visokih temperaturah (praviloma okrog 45 oC), ker se sevi pri nižjih temperaturah ne razmnožujejo. Preberite to poved še enkrat. Če uživamo takšen jogurt, bodo mogoče sevi na svojem popotovanju skozi naše črevo opravili še kakšno koristno nalogo, ne morejo pa se naseliti in razmnožiti, ker jim je v našem črevesju preprosto premrzlo. Za naš mikrobiom je veliko koristnejše tisto, kar se je skisalo oziroma fermentiralo pri temperaturah do 36 stopinj. Takšni sevi se potem lahko razmnožujejo tudi v našem telesu in tako zares trajno izboljšajo stanje naše mikrobiote.
Ko še ni bilo hladilnikov, je bila naša hrana nenehno fermentirana. Kruh so babice delale s kislimi nastavki, kislo mleko se je kisalo na sobni temperaturi, kisana zelenjava je bila eno izmed glavnih živil. Nihče nam ne brani, da vrnemo na svoje mize več fermentiranih živil. Samo nekaj dni je potrebno, da s fermentacijo izboljšamo hranilnost zelja, repe, pese, ohrovta, kumaric, buč …
