Vzajemni posmrtninski sklad ostaja vzdržen

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | mar. '20

ZDUS

Nadzorni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije se je na zadnji seji seznanil s finančnim in vsebinskim načrtom za tekoče leto in ukrepi za vzdržnost Vzajemnega posmrtninskega sklada. Prisotni so razpravljali tudi o naložbah hotela Delfin, vendar za zaprtimi vrati.

Podpredsednica Vera Pečnik je predstavila finančni načrt, ki znaša nekaj čez milijon evrov in je v povprečju za 7 odstotkov višji, kot je bil za leto 2019. Pojasnila je, da so ponekod načrti visoki, zlasti zaradi prijav na razpise. Po predvidevanjih bodo za program Starejši za starejše dobili manj sponzorskih sredstev, višje pa bo sofinanciranje ministrstva, saj se bodo v program vključila nova društva upokojencev.

Med ključnimi aktivnostmi letošnjega leta je zagotovo prireditev Dnevi medgeneracijskega sožitja. Zdus si želi, da bi na njej sodelovala vsa društva upokojencev, pokrajinske zveze in ministrstva. Na dogodke naj bi pripeljali uporabnike programa Starejši za starejše in organizirali srečanje s predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Podpredsednica Zdusa Jožica Puhar je dodala, da načrtujejo več srečanj s člani društev v lokalnem okolju, saj najbolj pogreša delo na terenu. Kot primer dobre prakse je omenila srečanje v Novem mestu na temo človekovih pravic. Prisotni so razpravljali tudi o programu Starejši za starejše, ki ga je treba nadaljevati. Opozorili pa so, da so podatki programa pomembni, a premalo uporabljeni.

Predsednik Zdusa Janez Sušnik je povedal, da z Mestno zvezo upokojencev Ljubljana (MZU) še poteka tožba, v teku je tudi postopek mediacije. Vrzel, ki je nastala zaradi nevčlanitve MZU (zaradi neizpolnjevanja pogojev), je zapolnila Pokrajinska zveza društev upokojencev Ljubljana z okolico, ki je postala polnopravna članica Zdusa. Janez Malovrh pa je predstavil podatke o delovanju Vzajemnega posmrtninskega sklada od leta 1979 naprej, o višini članarine in izplačila posmrtnine. Za 40-letno vplačevanje je posameznik na primer vplačal nekaj več kot 189 evrov, kar je nekaj evrov več, kot je danes izplačilo. V zadnjih 19 letih je v povprečju letno umrlo 3,2 odstotka vseh članov, izstopilo 2,4 odstotka in se na novo včlanilo 2,3 odstotka vsega članstva. Predstavil je tudi razvoj sklada v prihodnje. Če je članarina 12 evrov (od tega 0,35 evra ostane v DU), izplačilo posmrtnine pa 200 evrov, je predvidel delovanje Vzajemnega posmrtninskega sklada najmanj do leta 2040. Izračun temelji na predpostavkah, da 2 odstotka članov izstopita iz DU, 6 odstotkov članov umre, 0,5 odstotka pa se jih na novo včlani. Dodal je še, da morajo ob včlanitvi v društvo upokojencev vse nove člane opozoriti na ta vzajemnostni in solidarnostni sklad.

Anton I. Krč, fotografija: ČK

Pozorno spremljanje stanovanjske problematike 

Tudi strokovni svet Zdusa je na februarski seji razpravljal o letošnjem načrtu dela. Predstavljamo nekaj tem, ki so jim člani sveta posvetili več pozornosti.

Strokovni svet se je med drugim seznanil z informacijo o aktivnostih zveze pri sprejemanju stanovanjskega zakona in pripravo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Člani sveta so predlagali, naj se Zdus aktivno vključi v aktivnosti in razprave o razvojnih politikah, ki zadevajo prostor, okolje, socialne zadeve ter demografsko politiko, s posebnim poudarkom na starejša gospodinjstva.

Zdus naj bi ustanovil delovno skupino, ki bo spremljala ta področja in vpliv morebitnih sprememb na življenje in status starejših do leta 2030. O tej problematiki naj bi podrobneje razpravljali tudi na Dnevnih medgeneracijskega sožitja. Zdus bo za oba dokumenta pripravil načelne pobude in pripombe.

Člani strokovnega sveta so še izvedeli, da je Zdus med podpisniki Slovenske nacionalne deklaracije za pospešitev digitalne preobrazbe mest, vasi in skupnosti v trajnostno usmerjeno pametno družbo. Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo se je s podpisom deklaracije pridružila prizadevanjem za pospešitev digitalne preobrazbe mest, vasi in skupnosti v trajnostno usmerjeno pametno družbo. Podpisniki so se namreč zavezali »h krepitvi digitalnih veščin in digitalne pismenosti ljudi za pametno uporabo digitalnih storitev; k vključevanju uporabnikov v razvoj teh storitev, ki bodo zasnovane na uporabniku prijazen način ter prilagojene njihovemu znanju in možnostim, k varovanju človekovih pravic ter upoštevanju družbene in okoljske blaginje v digitalni preobrazbi ter k uporabi odprtih standardov za digitalne rešitve, aplikacije in storitve«. T. K.

Dobro sodelovanja z evropskimi poslanci

Članice platforme AGE, evropske mreže neprofitnih organizacij, ki zagovarjajo interese starejših državljanov v Evropski uniji, so prejele zahvalo vodstva AGE za prizadevno vzpostavljanje stikov z evropskimi poslanci in pridobivanje njihove podpore pri oblikovanju medskupine o demografskih spremembah in solidarnosti med generacijami. V Evropskem parlamentu so pridobili okoli 50 poslancev, kar ocenjujejo kot dober rezultat. V AGE ocenjujejo, da je organizacija skupaj s članicami postala bolj prepoznavna. V treh komisijah so med prioritetami socialne vsebine. Podpredsednica komisije za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica je zadolžena za pripravo zelene knjige o staranju s predlogi, ki segajo od socialne zaščite in dolgotrajne oskrbe do vpliva demografskih sprememb na regije EU. Komisarka za enakost Helena Dalli je zadolžena za zagotavljanje enakosti vseh skupin. Komisarka za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit pa je odgovorna za akcijski načrt o evropskem stebru socialnih pravic in pravice do dolgotrajne oskrbe.
Tudi Zdus ohranja dobre odnose s poslanci Evropskega parlamenta. Obvešča jih o programih, dogodkih in predlogih ter jih vabi na organizirane dogodke, posebej majske Dneve medgeneracijskega sodelovanja. Poslance spodbuja tudi k sodelovanju v neuradni interesni skupini za medgeneracijsko solidarnost in socialno pravičnost. J. P.

 Naj 1. oktober ostane le dan starejših

Zdus se ne strinja s predlogom Olimpijskega komiteja Slovenije, da bi 1. oktober, mednarodni dan starejših, postal tudi državni praznik – dan slovenskega športa.

Na mednarodni dan starejših, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990, naj bi se s posebno pozornostjo razpravljalo o različnih vprašanjih, povezanih s starejšimi ljudmi. Po ocenah Združenih narodov naj bi se delež starejše populacije nad 60 let do leta 2030 povečal za 46 odstotkov oziroma z 962 milijonov na 1,4 milijarde. Nujno je treba izboljšati položaj starejših in preprečiti nadaljnje širjenje diskriminacije na osnovi starosti na najrazličnejših področjih življenja – od sociale, zdravstva, zaposlovanja, kulture, izobraževanja, informiranja, politike, varnosti in drugega, kar peha v revščino velik del prebivalstva in mu tako onemogoča človeka dostojno življenje.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije menijo, da bi se z uveljavitvijo državnega praznika športa ravno 1. oktobra zasenčila populacija, ki je trenutno najštevilčnejša. Dan, ki jim je namenjen, bi tako zasenčil dan športa, ki bi državljanke in državljane spodbujal k pozitivnemu odnosu do športa in krepil vrednote biti aktiven, uživati življenje in skrbeti za dobro počutje. Res je, da je bilo takrat ustanovljeno prvo športno društvo Južni Sokol, a v Zdusu menijo, da bi bil lahko dan slovenskega športa 6. aprila, ko je že mednarodni dan športa za razvoj in mir.

Kljub pripombam Zdusa je skupina poslancev 21. februarja v državni zbor vložila zakon o dopolnitvah zakona o praznikih in dela prostih dnevih s predlogom, da naj bi 1. oktobra praznovali nov državni praznik – dan slovenskega športa. A. Ž.

OKVIR: Zbiranje prijav na Likovno kolonijo 2020

Likovna kolonija združuje ljubiteljske slikarje iz vse Slovenije, ki imajo možnost neformalnega usposabljanja, osebnega mentorstva in urjenja likovnih veščin. Na ta način Zdus spodbuja udejstvovanje članov društev upokojencev na likovnem področju ter promovira likovno ustvarjalnost starejših.

Likovna kolonija Zdusa, že 22. po vrsti, bo potekala od nedelje, 26. aprila, do srede, 29. aprila, v hotelu Delfin v Izoli pod mentorstvom akademskega slikarja mag. Uroša Potočnika.

Prijavnico najdete na spletni strani Zdusa: http://www.zdus-zveza.si. Tisti, ki se želite udeležiti likovne kolonije, pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov: ZDUS, Kebetova 9, 1000 Ljubljana ali po e-pošti: dijana.lukic@zdus-zveza.si do vključno 31. marca 2020.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media