Ženski prijem v boju s koronavirusom

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

maj '20

SVET IN MI

Kaj imajo skupnega najuspešnejše države v boju s koronavirusom? Nova Zelandija, Tajvan, Islandija, Finska, Norveška, Danska, Nemčija so države, ki jih vodijo ženske.

Rekli bi, da gre za manjše, otoške in lažje obvladljive države. A je tu tudi Nemčija, ki je velika in ni otok, na drugi strani pa je v boju proti koronavirusu manj uspešna Velika Britanija, ki je otok in tudi velika. Ne velikost ne geografska danost nista odločilni.

Kar je naštetim državam skupno, so ženske, uspešne voditeljice, premierke, predsednice ..., v boju proti novemu virusu pa ubirajo nove, alternativne načine uporabe vpliva in politične moči.

Kaj nas lahko učijo?

  1. RESNICA

Kanclerka Angela Merkel je bila prva v Evropi, ki je brez dlake na jeziku ljudem povedala resnico: da bosta bolezen in smrt prizadela najmanj 70 odstotkov ljudi v državi.

 »To je resno,« je rekla, »ravnajte torej resno!« Tako je ravnala sama in tako je ravnala večina Nemcev. Testiranje je Nemčija začela na široko in takoj. Izkazalo se je, da je bila poteza pravilna. Angela Merkel je preskočila vse stopnje cincanja, negotovosti, zanikanja in sprenevedanja, ki smo jih videli pri voditeljih sosednjih držav.

  1. ODLOČNOST

Med prvimi in najhitrejšimi je bila Tsai Ing-wen, ministrska predsednica na Tajvanu. Že januarja, ko so se na Kitajskem pokazali prvi znaki, ki bi lahko peljali v pandemijo, je uvedla 124 ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa ne da bi se zatekla k proizvodnim zastojem, ki so postali običajni drugje. Zdaj pošilja v ZDA in Evropo 10 milijonov zaščitnih mask.  Tsai Ing-wen je zaradi uspešnosti CNN uvrstil med najboljše odzive na svetu, ob tem, da je ves čas imela epidemijo pod nadzorom. Epidemija je pri njih od januarja do sredine aprila zahtevala le 6 mrtvih.

Novozelandska premierka Jacinda Ardern je državo nepredušno zaprla, ko so našteli prvih šest smrtnih žrtev. Ne v državo ne iz nje ni smel nihče, šele v aprilu so pod strogimi merili v 14-dnevno karanteno na posebnih lokacijah dovolili vračajočim se Novozelandcem. Ta odločnost premierke je verjetno rešila državo pred navalom obolelih za novim koronavirusom. Do srede aprila so tam umrli še štirje ljudje. In v času, ko drugje govorijo o odpravi nekaterih omejitev, ostaja Nova Zelandija tesno zaprta za vse tujce.

Sanna Marin je bila decembra izvoljena za predsednico vlade na Finskem. Najmlajša premierka na svetu je v anketah požela 85-odstotno odobravanje Fincev za taktično ravnanje v protivirusnih dejavnosih. Otrok digitalne dobe je njena prednost, ki jo je izkoristila, kolikor je bilo mogoče. Vedoč, da ljudje ne berejo časnikov, je uporabila socialna omrežja in povabila najvplivnejše osebnosti v državi ne glede na starost, da so utemeljili in prepričali mlade in stare o možnostih, ki jih imajo v boju proti pandemiji.

  1. LJUBEZEN

Erna Solberg, 69-letna premierka Norveške, se je s pomočjo televizijskih nagovorov in tiskovnih konferenc obrnila na otroke. Dnevno je imela triminutne sporočilne nagovore, potem pa je kot na pravih tiskovnih konferencah odgovarjala na vprašanja otrok v živo. Odraslim dostop ni bil dovoljen. Vzela si je čas, da je otroke prepričala, zakaj nas mora biti strah in zakaj je prestrašenost pravi odnos do koronavirusa. Svet je ob njeni neposrednosti dobesedno osupnil. In otroci so potem prisilili odrasle …

In koliko je še takšnih in podobnih »ženskih« inovativnih prijemov, ki so prepričljivejši od vsakega dekreta, zapovedi z uporabo policije, celo vojske na cestah, ki smo jim priča.

Empatija in skrb za soljudi, ki so ju izpovedale naštete ženske voditeljice držav, sta iz alternativnega sveta, v katerem veljajo drugačna merila, kot ta, ki so prevladala v zadnjih desetletjih. Tople besede vodilnih žensk so delovale kot materine roke, ki bi te najraje stisnile k sebi in zavarovale.

V časopisu Forbes je znana novinarka Avivah Wittenberg Cox, ki se ukvarja s spolno uravnoteženim vodenjem v gospodarstvu, zapisala: »Gospodarstveniki in politični vodje bi se lahko od žensk učili, namesto da jih poskušajo spremeniti v sebi podobne.«

Povzeto po Forbes.com

Pripravila: Lada Zei


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media