Št. 5, maj 2020

Kazalo

 Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Ustvarjalnost lokavških žena in Primorskega škljoca Tečejo, tečejo nitke, nitke življenja in nitke blaga …prepeva Marija Ahačič Pollak. Tudi naše nitke tečejo in se prepletajo že od leta 2008, ko se je v Krajevni skupnosti Lokavec začel projekt Ljudske univerze Ajdovščina, »Obudimo kulturno življenje na vasi«. Študijskih krožkov je bilo veliko v vseh teh letih, najbolj pa so se »prijela« ročna dela.

Solidarnostni dodatek za upokojence V času razglašene epidemije Covid-19 se je z različnimi ukrepi poseglo tako v delovanje posameznih institucij, kot tudi v samo družbo. Vlada RS je sprejela več različnih ukrepov, s katerimi se je po eni strani poskušalo omejiti širjenje te nalezljive bolezni, prav tako pa je bil na predlog Vlade RS v Državnem zboru sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), s katerimi se že zdaj želi tudi čim bolj ublažiti ekonomske posledice, ki jih imajo epidemija in spremljajoči ukrepi na prebivalstvo in gospodarstvo.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Pulini

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Lani je šlo za pokojnine še manj iz proračuna Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je na seji konec februarja razpravljal o letnem poročilu 2019 in ga pozitivno ocenil. ZPIZ je v preteklem letu vse zakonske in druge obveznosti do zavarovanja in uživalcev pravic izpeljal nemoteno, saj je vse leto posloval likvidno. Pomembno je tudi, da je dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev. Člani sveta zavoda pa so v razpravi dali tudi več predlogov in pobud za doseganje še boljših rezultatov v prihodnje, še zlasti glede izboljšanja gmotnega položaja upokojencev in invalidov ter uveljavljanja pravic in izpolnjevanja obveznosti s strani delodajalcev in zavarovancev.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc  Bralka je v spletni trgovini kupila sesalec, ki pa je že po nekaj dneh nehal delati. Prodajalec je pripravljen vrniti kupnino, vendar zahteva, da mu bralka pošlje sesalec nazaj, za kar pa bi morala plačati dokaj visoko poštnino, s čimer se ne strinja.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

VESTI IZ ZDUS V slovenskem prostoru je upokojencev nekaj manj kot tretjina celotnega prebivalstva. Za starejšo populacijo velja, da je zaključila z poklicnim izobraževanjem, s poklicno dejavnostjo a ostaja aktivna na drugih področjih. Dejstvo je, da si vsi takoj po upokojitvi ustvarimo nek nov, svoj način življenja, preživljanja svojega časa in se posvetimo aktivnostim za katere prej ni bilo časa ali pa mogoče tudi volje. V sodobnem svetu je napredek tehnologije zelo viden in tudi vpet v vse pore našega življenja. Informacijsko komunikacijske tehnologije (računalništvo in telefonija, imenovane IKT) so v središču človekovega delovanja na vseh področjih.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Najnižja in najvišja pokojninska osnova Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je včeraj zaradi izrednih razmer zaradi epidemije koronavirusa izvedel korespondenčno sejo. Člani sveta zavoda so sprejeli sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, najvišjem znesku nadomestila za poklicno rehabilitacijo in sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine.

Dnevi medgeneracijskega sožitja šele prihodnje leto V Zvezi društev upokojencev Slovenije so sklenili, da bodo Dneve medgeneracijskega sožitja prestavili na maj leta 2021. Zavedajo se namreč odgovornosti pri organizaciji tridnevne prireditve, na kateri med prireditelji in obiskovalci prevladujejo starejši prebivalci, ki sodijo v najranljivejša skupino.

Ko pride v dom sovražnica – demenca Vse se je začelo leta 2002, ko je imel Vidkin mož Jože šele 62 let. Tedaj sta šla zaradi njegovega pogostega pozabljanja in spremenjenega vedenja prvič k zdravniku. Slutnja, da je z možem nekaj narobe, pa je že nekaj mesecev tlela v njeni duši, a dobro skrita v njeni podzavesti.

Zabavajo se na smučeh in kolesih Zagotovo ste na kakšni prireditvi videli skupino ljudi, oblečenih, kot se je oblačilo pred stoletjem in na starodobnih kolesih, če je bila pa zima, pa na starodobnih smučeh. Verjetno so bili iz Društva Rovtarji, smučanje in kolesarjenje po starem iz Škofje Loke.

Rada kmetuje in piše Šalamenci so prijetna vasica v južnem delu osrednjega Goričkega, v občini Puconci. Vaščani so se nekoč preživljali samo s kmetovanjem. Med njimi sta zakonca Sever, ki sta pred dvema letoma praznovala zlato poroko. Tudi po upokojitvi ne sedita na zapečku. Zlasti Marta je vsestransko aktivna …

Samostojnost in srčnost sta dobrodošli Samostojnost je za vsakega izmed nas izjemna vrednota, pa naj gre za samostojnost v poklicu, odločitvah, osebnem življenju ali samo za opravljanje vsakodnevnih stvari, kot obleči se, umiti, jesti. Dokler smo samostojni pač ne razmišljamo o tem. Ko samostojnost izgubimo, vsi rabimo pomoč in podporo. Posamezniki strokovnjakov, strokovnjaki sodelavcev, sosedje sosedov.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Gasilec do konca življenja Biti gasilec je način življenja, je čast in dolžnost obenem, predvsem pa pomeni delati za sočloveka, za svojega sovaščana, občino in s tem tudi za državo. Ko vsi drugi obupajo, ko vsi drugi odidejo, ko se mnogi ustrašijo, takrat ostane gasilec, ki ne vpraša, koliko časa bo na intervenciji. Takšen je že od rane mladosti tudi Franci Čretnik iz Liboj. Poleg tega je vseskozi povezan tudi z naravo, s pohodništvom in tudi čebelarstvom, ki je sicer bolj v rokah žene Jerice.

Pri Repšetovih najvišji vrednoti delo in učenje Sestri Jolanda in Sabina sta si izbrali poklic, ki je vezan na zdravje; Jolanda je zdravnica – specialistka pediatrije, Sabina pa magistra farmacije. Njuna starša sicer nista delala v zdravstvu, rdeča nit, ki v tej družini teče iz roda v rod pa je delavnost, disciplina in povezanost z naravo, vključno z zaupanjem v njeno moč. Glede na pandemijo, ki nas je vse postavila v povsem nov položaj in se izrazito odraža tudi med strankami v lekarnah, smo se v tokratnem pogovoru o družini Repše s Sabino pogovarjali tudi o tem, kaj nam lahko priporoča za izboljšanje imunskega odziva in tudi, kako se – glede na še ne tako daljno preteklost - spreminja lekarniška dejavnost.

Poznate razliko med sladko in grenko soljo? Sol je bila v preteklih obdobjih zelo pomembna surovina, saj je bila glavni konzervans za pripravo in shranjevanje živil (za meso, ribe, zelenjavo, sire itd.), uporabljali pa so jo tudi v živinoreji, medicini, usnjarstvu, pri izdelavi stekla in podobno. Pridobivali so jo povsod, kjer je bilo to mogoče: iz rudnikov, slanih jezer in izvirov ter iz morja.

Nekdanja majhna vas je postala del mesta Koseze, ki so leta 1935 postale sestavni del mesta Ljubljane, ležijo severozahodno od hriba Rožnika (394 m), med severno obvoznico in Mostecem. »Nekdanja vasica na obrobju Ljubljane je pred dobrimi sto leti imela podružnično cerkev sv. Marjete, gostilno, trgovino, opekarno in večinoma kmetije s travniki in polji v okolici. Po letu 1970 pa so se Koseze razvile predvsem v stanovanjski del mesta s številnimi individualnimi hišami in dvema večjima skupinama blokov, od katerih ena, na Ulici bratov Učakar, predstavlja prve terasaste bloke v Ljubljani,« nam je iz enega od stanovanj v teh blokih po telefonu pripovedoval 65-letni upokojeni vodja veleprodaje v Toku Zmago Tančič.

Največja domača tovarna hlač Ko so ljudje z nastopom koronakrize pričeli množično povpraševati po obraznih maskah, so se na družbenih omrežjih pojavile ideje, da bi jih znale zašiti šivilje iz nekdanjih paradnih slovenskih tekstilnih podjetjih. Med prvimi so se dela lotile nekdanje zaposlene v Elkroju iz Nazarij. Znanje so očitno uspešno prenesle tudi na mlajše, ki so se dela lotile resno in že prve dni karantene je bilo mogoče po spletu naročiti pralne maske. Mnogi smo ob tem ponovno nostalgično pomislili, kaj vse smo nekoč znali izdelati doma in kam neki se je izgubilo dragoceno znanje ljudi, ko so izgubili službe.

 S hlajenjem in masažami nad bolečino Bolečine v mišicah in sklepih so daleč najpogostejši zdravstveni problem med prebivalci Slovenije in drugih razvitih delov sveta. Skoraj vsak posameznik se kdaj v življenju sooči s temi bolečinami, ki pa so zelo različne. Tudi simptomi so pogosto različni. Bolijo nas lahko mišice, kosti, vezi ter kite po vsem telesu ali samo na določenem delu.

Tesnobo preganjamo (tudi) s hrano Ljudje smo družabna bitja, druženje nam prinaša radost in nas osebnostno izpolni. Osamitev pa nas peha v strah, negotovost in tesnobo, v depresijo in paniko ...Naj ne zveni pretirano, če rečem, da si lahko pomagamo s hrano. Pa ne le s sladkimi jedmi, pač pa tudi s koruznimi in mlečnimi izdelki, beljakovinami, vitamini ...

Dnevna rutina pomirja V teh dneh nas z vseh strani bombardirajo slabe informacije: o žrtvah, o epidemiji, ki bo imela hude posledice, ne samo na zdravje ljudi, tudi na gospodarstvo, na revščino, na nepredvidljivost cen v vseh gospodarskih panogah, o posledicah dela na daljavo za službe in šole … Pa še ne moremo si oddahniti, saj smo omejeni ne samo prostorsko, temveč tudi komunikacijsko, predvsem pa čustveno, primanjkuje nam objema, dotika in pristnega stiska roke … Ja, v teh dneh je kar težko ostati pozitiven in ne razmišljati o črnih scenarijih in o tem, kako težko je živeti v negotovosti!

Odprto srce in krepko telo Znana pričevanja dokazujejo, da je v času stiske najbolj pomembno obdržati odprto in zdravo srce ter imeti krepko telo in psiho. To je tudi vodilo predstavitve današnjih vaj, ki so na videz običajne in enostavne. Kdor jih bo izvajal natančno po opisu, in predano, se bo kmalu prepričal, da je naslov popolnoma ustrezen.

Prvo zelenje z vrtov Mesec maj je po starem poimenovanju veliki traven, ki se do zdaj še ni izneveril imenu– kljub nekaj mrzlim dnevom. In tako se veselimo nove mlade zelenjave, ki jo znamo koristno uporabiti. Le še nasvet: mlado zelenje čim manj in čim manjkrat kuhajte ali pecite, saj vsebuje številne minerale in vitamine.

Opazovanje in prepoznavanje bolezenskih sprememb  Vsak človek se opazuje in zaznava spremembe, ki nakazujejo slabšanje zdravja ali počutja. Prav tako mora biti negovalec pozoren na počutje osebe, ki jo neguje, in spremenjene vrednosti vitalnih znakov. Natančno opazovanje počutja in merjenje vitalnih znakov omogoča pravočasno prepoznavanje bolezenskih sprememb ter hitro in pravilno ukrepanje.

Vozel ni enak vozlu Prav gotovo se v vaši garderobni omari skrivajo bela bluza ali srajca (lahko je seveda kakšen drug odtenek) ter različni tanjši šali oziroma rute. Z različnimi načinih zavezovanja lahko še tako enostavno oblačilo spremenite v nekaj posebnega, tako za vsak dan, kot tudi za kakšno posebno priložnost.

Izkoristimo sonce! V zadnjih desetletjih je nekaj raziskav nakazalo, da vsesplošno pomanjkanje vitamina D med prebivalstvom ne vpliva slabo le na zdravje okostja, ampak morda tudi na razvoj številnih bolezni – med drugim srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, avtoimunskih bolezni, raka in bolezni kože.

Kaj se bomo naučili od pandemije covida-19? Pandemija bolezni Covid 19 vsak dan bolj razgalja stanje zdravstvenih sistemov v evropskih državah, kaže pa tudi rezultate (ne)sodelovanja med zdravstvenimi strokovnjaki in politiki, ki odločajo in njihov odnos do prebivalstva. Kaj smo se naučili do sedaj? 

Na stranišče tudi 30-krat na dan Za kronično vnetno črevesno bolezen, KVČB, je značilno vnetje črevesja oziroma celotne prebavne cevi. Nepoučeni pogosto zamahnejo z roko, češ, no, samo zaradi pogoste uporabe stranišča pa to res ne more biti kaj hujšega. A ta imunsko pogojena bolezen je še vse kaj drugega kot njen zunanji obraz, saj brez zdravljenja vodi v hude zaplete.

Pekoči čiliji so tudi zdravilni Zdravilna moč čilija je veliko večja kakor pri papriki, zato posadite nekaj sadik in uživajte v svetu čilija. Med drugim deluje protibakterijsko, ščiti srce in ožilje, pomaga zmanjševati holesterol v krvi.

Cesarska potegavščina in ogrožena gizdalinka Naslov za ljubitelje rastlinskega sveta ni uganka, za druge pa naj velja takojšnje pojasnilo. Vse nadaljnje besedovanje je namenjeno v Sloveniji zavarovani gizdavi logarici ter njeni sorodnici, znani kot cesarski tulipani – v resnici pa ni tulipanu niti podoben in še manj soroden. Iz prakse in lastnih izkušenj bo tu za mnoge najbrž tudi uporaben nasvet.

Včeraj sem videla postovko

Prepričan sem o prihodnosti knjig na papirju Tokrat se s sogovornikom nisem srečala ob kavi. Kozarček pogovora z vprašanji in odgovori sva si izmenjala po medmrežju. Če bi se s pisateljem Slavkom Preglom pogovarjala pred koronavirusom, bi me zanimalo veliko drugega, kako ustvarja, od mladinskih romanov, satire, humoresk do romanov za odrasle, kako nastanejo uspešnice, kako najde pot do bralcev, tudi njegovi zabavni pripetljaji, ki so se mu zgodili med predstavitvijo knjig z mladimi bralci.

Da bodo cvetoči balkoni spet privabljali poglede Pomladno navdušenje ob sajenju balkonskih korit lahko zelo hitro mine, če ob tem ni pričakovanega uspeha. V želji, da bralci ne boste deležni razočaranj, vam ponujamo nekaj priporočil.

Molnik, bogat z zgodbami in potmi Ta izlet je opisan v času, ko je eden izmed tristotisočih Ljubljančanov zaradi virusne nadloge izoliran za mejami svoje mestne občine, je pa človek, ki rad zahaja v naravo, še posebno v kakšen hrib. Ljubljana, imaš za svojim plotom razen Gradu, Golovca in Šišenskega ter Šentviškega hriba še kakšen kucelj za planinskega neučakanca?

Zasavci pojejo o vodi Svojo prvo kaseto je ansambel Veseli Zasavci posnel leta 1989. Bili so povabljeni na nastop v Berlin, kjer je živelo veliko zdomcev tudi iz njihovega kraja Zagorje. Župnik, Slovenec, jim je povedal, da brez glasbenih kaset tam nimajo kaj početi. In prav hitro so posneli skladbe za svojo prvo kaseto z naslovom V revirjih je lepo. Prodaja pa je bila izjemna.

Na poti do stanovanja po stopnicah Udobno stanovanje brez ovir za varno bivanje še ne pomeni, da ne srečamo ovir pred vhodom ali na poti do stanovanja v večstanovanjski stavbi. Dovolj je stopnica ali dve pred vhodom, pa je za nekoga pot do vrat že otežena ali celo onemogočena. To pa pomeni, da je onemogočen tudi dostop do stanovanja ali iz njega. Zaradi tega se oseba lahko sčasoma zadržuje v stanovanju več, kot bi si sicer želela. Ob dežju in pozimi pa je sicer pot do stavbe in do vrat stanovanja še dodatno ovirana zaradi mokrih površin in ledu.

Vila Galeb, Titova poletna rezidenca  Na črnogorski obali leži mestece Herceg Novi, ki ima za hrbtom najvišji dinarski vrh Orjen (1895 m) in prav zato blagodejno klimo. V bližnjem Igalu je zaradi mediteranske klime in zdravilnega blata, ki uspešno pomaga pri revmatizmu, že vrsto let zdravilišče, v katerega zahajajo številni tuji gostje, zlasti iz Skandinavije. Zdravilne učinke Igala je v zadnjih letih svojega življenja užival tudi jugoslovanski predsednik Tito v vili Galeb, ki jo je mogoče obiskati.

Prijazen pozdrav iz Irana Če bi moral odgovoriti na vprašanje, v kateri državi so me med mojim vandranjem po svetu ljudje najprijazneje sprejeli, bi na prvo mesto gotovo postavil Iran. Skozi stoletja je bil stičišče različnih kultur, kar odseva v veliki odprtosti ljudi in njihovem tolerantnem odnosu do tujcev. Pogovori o politiki ali veri so redki in strpni, večinoma jih zanima, kaj počnete, kako živite, kaj ste videli, začinjeni pa so z veliko smeha, dobrodušnih pripomb ter uporabnih napotkov. Dežela je prijetna za potovanje, turistov je še razmeroma malo, kar posledično pomeni, da domačini večinoma še niso osvojili tehnik dobičkonosnih 'odnosov' s tujimi obiskovalci.

Netopirji – naši sovražniki ali prijatelji? Zdi se, da so netopirji v zadnjem času, odkar je cel svet v boju z pandemijo, človekov sovražnik številka ena. Mnogo ljudi se teh čudnih bitij s krili in strašnimi vampirskimi zobmi vse bolj boji. Srečamo jih na zadnjem večernem sprehodu, kako letijo v somraku in vidimo jih viseti v kleti, ko mirno čakajo na temo noči. Občutki ne v prvem, ne v drugem primeru niso prijetni.

Iz koška ročnih del

Kako ohraniti bližino? Karantena zaradi koronavirusa, ki je pretrgala srečevanje med družinskimi člani, je še posebno prizadela starejše. Osamitev ni lahka za nikogar, vendar obstaja kar nekaj možnosti, kako ostati povezan z vnuki, tudi kadar se ne moremo obiskati.

Od doma po košček kulture Kako se povezati s knjižnicami, gledališči, galerijami, koncerti, ne da bi odšli od doma, je v teh časih osrednje vprašanje. Kdaj bomo lahko potešili željo po odhodu nekam (daleč) vstran, hrepenenje videti (razstavo), doživeti (predstavo), gledati film, prebrati knjige, ostaja neznanka. Pa so nam prišli naproti kulturniki z ogledi preko virtualnih naprav, pripravili so virtualno resničnost, pokazali, da se ta in kultura lahko dopolnjujeta. Vsem globok poklon, da ste nam olajšali in popestrili dneve samoosamitve. Izbrali smo nekaj iz njihove bogate ponudbe, kar vam lahko polepša težke čase.

Predvsem – ne hitite! Kdor je dal v življenju čez omejitev vožnje po sistemu par-nepar, bencinske bone, prazne police v trgovinah s hrano in z gradbenim materialom, veriženje z nemškimi markami, noro inflacijo, redukcije električnega toka … in grozečo JLA na slovenskih cestah, ga sedanja na virus vezana situacija sploh ni smela pretresti. Tudi te težke čase bomo preživeli!

Ne pustite se klopom Kljub temu, da uživamo na toplem soncu, moramo pri delu ali rekreaciji v naravi misiti tudi na svoje zdravje. Zaščitimo kožo pred nevarnimi vplivi sončnih žarkov. Ne pozabimo pa tudi na zaščito pred vbodi klopov, ki so pogosto okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa ali lymske borelioze, ki povzročata hude posledice.

Razmnožimo kompost Te dni začenjajo razmišljati o samoskrbi še tisti, ki so vas celo desetletje morili z vprašanji »ali se splača vrtnariti« in zakaj se toliko matrate, če se v trgovinah vse da dobiti veliko ceneje, kot vi odštejete za osnovne vrtičkarske potrebščine.

Znanje nam pomaga dobro vrtnariti  Še malo pa bodo tukaj ledeni možje. Za rastline in vrt je to zelo zahtevno obdobje. Priča smo hladnim dnem in pozebam, sledijo jim topli dnevi in pričele se bodo invazije polžev. Marsikje se pojavlja suša, ki traja, še malo pa se bo pojavila toča, pa tudi napadi rastlinskih bolezni in škodljivcev. Šele ko opisane probleme skrajno minimaliziramo, bomo prišli do večjega in kvalitetnega pridelka. In kaj nam bo pomagalo? Znanje!

Pripravljeni … Pozor … Nasmeh »Kaj bi lahko bilo bolj preprosto in bolj zapleteno, bolj očitno in bolj globoko kot portret?« je nekoč zapisal Charles Baudelaire. Ljudje drug drugega portretiramo že tisočletja, a vzpon fotografije je ustvaril popolnoma novo dimenzijo zajemanja človeške podobe.

Srečanje Vzajemnosti bo septembra  Vsi že močno pogrešamo druženje, zato smo se odločili, da zaradi epidemije koronavirusa naše tradicionalno druženje premaknemo na september. smo se odloŠe vedno upamo, da se bomo od nedelje, 31. maja, do srede, 3. junija 2020 družili v Zadru. Dokončna odločitev bo objavljena v majski Vzajemnosti.

DRUŽENJE MAJ

Bolj se bojimo depresije kot virusa Že v normalnih časih sta skoraj vsak četrti Slovenec in Slovenka kronično utrujena, ker preveč delata; vsak deseti trpi zaradi anksioznosti, depresije ali druge duševne motnje. Ker dolgo živimo, se med starejšimi iz leta v leto hitro viša še število ljudi, ki trpijo za različnimi vrstami demence. O duševnem zdravju Slovencev in Slovenk med in po pandemiji smo se pogovarjali s prof. dr. Bojanom Zalarjem.

Kdo je odgovoren za dolgotrajno oskrbo? Kdo ima v sodobnem sistemu integrirane dolgotrajne oskrbe javno odgovornost za humano, finančno in kadrovsko vzdržno oskrbo ljudi, ki so pri osnovnih vsakdanjih opravilih odvisni od pomoči drugih: država ali krajevna skupnost? Obe. To je jasen odgovor evropskih državah in njihovih uspešnih sistemov, ki so jih vpeljale na prelomu stoletja. Toda obe skupaj, vloge ene in druge pa morajo biti prav razdeljene.

Lekcij, ki ti jih da pes, ti ne da nobena šola Elli H. Radinger volkove pozna bolje, kot marsikdo pozna človeka, na svetovni oder pa jo je postavila tudi pri nas izjemno dobro prodajana knjiga Modrost volkov. Po podobno uspešni poti gre njena nova knjiga, Modrost starih psov, ob promociji katere je letos spet obiskala Slovenijo, navdihnila pa jo je njena ostarela psička Shira, labradorka.

Življenje s čim manj smetmi (anketa)

Ženski prijem v boju s koronavirusom Kaj imajo skupnega najuspešnejše države v boju s koronavirusom? Nova Zelandija, Tajska, Islandija, Finska, Norveška, Danska, Nemčija so države, ki jih vodijo ženske.

Revolucija

Pismo bralcev

Ali za »mladce« odlok ne velja?   

NOVICE OD VSEPOVSOD