Petje ljudskih pesmi je zdravilno

Prosti čas | okt. '20

Bogdana Herman z Janezom Dovčem na eni od predstavitev ljudskih besedil.

Pevka, raziskovalka in zbirateljica ljudskih in narodnih pesmi, slavistka, predavateljica retorike in komunikacijskih veščin ter pesnica Bogdana Herman je oseba s primorskimi koreninami in izjemno milim glasom. Rojena je bila leta 1948. Odkar pomni, jo spremlja glas babice, saj je bila njena prva vzornica in učiteljica na področju ljudske, narodne in ponarodele pesmi. Ravno ona je ugotovila, kako lep glas ima vnukinja, in sta veliko peli dvoglasno.

Kasneje je pela na šolskih proslavah, bila članica otroškega in mladinskega pevskega zbora Radia Ljubljana, nekaj let je bila celo zaposlena na RTV Slovenija. Sicer pa je delala na področju medijev, kulture in še posebej na jezikovnem področju. Pesni že od svojega 12. leta in objavlja v različnih revijah, bere na samostojnih literarnih večerih, velikokrat tudi ob spremljavi različnih glasbenih umetnikov.

Bogdana Herman loči med ljudsko in narodno pesmijo. Takole pravi: »Ljudske pesmi so od ljudi, pozna jih ves svet. Poslušalca navda s posebnimi občutki, dotakne se ga z univerzalnostjo. Je prastara melodija moje matere Zemlje. Narodne pesmi pa so bile pri nas nosilke narodovega poguma, samozavesti in so bile kot take narodnoprebudniške.« Posebej se posveča ljudskim pesmim iz Prekmurja in Rezije. Meni, da je ljudska pesem kulturna vrednota že zato, ker je umetnost, umetnost pa je vrhunec samorealizacije. »Res pa je, da je ljudska pesem zaradi neposrednosti opisov različnih življenjskih okoliščin in položajev in zaradi nerazumevanja navidezne preprostosti melodije včasih omalovaževana.« Ljudska pesem je umetnost, saj odraža posebnosti krajin, zgodovine in običajev. »Po koncertih v tujini se poslušalci ne morejo načuditi različnosti slovenskih ljudskih pesmi. Zato jim pojasnim, da je tudi naša pokrajina različna. Govorim jim o našem morju, gorah, Panonski nižini, gričevnatih pokrajinah na jugu in severovzhodu ...« Poudari še, da ljudska pesem dokumentira, opisuje, informira, uči, je dokument časa in prostora, bogati naš doživljajski svet, buri domišljijo in nas pogosto tudi zabava.

Naš pravi govor so narečja

Kot slavistki ji je še posebej blizu jezikovni del ljudske pesmi. Skozi zgodovino nam je pomagal ohraniti neprecenljiv jezikovni zaklad tako z narečji kot tudi z narečnimi izrazi. »Naš pravi govor, naš materni jezik, so narečja, ki so domala v vsakem kraju in vsakem kraju malce drugačna.« Enako kot ljudske pesmi v Sloveniji jo zanimajo tudi naše pesmi v sosednjih državah in povsod po svetu, kjer živijo Slovenci, saj pesem briše politične meje. »Meje držav so seveda v glavnem umetne, to niso naravne jezikovne meje, o katerih pa tudi sicer težko govorimo, saj nosimo svoj jezik tudi v izseljenstvo, begunstvo ... in tam zaživi v novi skupnosti novo, pretežno arhaizirano življenje.«

Po razmisleku zaključi: »Peta ljudska pesem je zdravilo. Raziskave kažejo, da petje lahko harmonizira fizične in psihične procese v nas, ljudska pesem pa nas hkrati povezuje z našo preteklostjo in tudi tako nezavedno povečuje občutek varnosti, povezanosti in poguma.«

Ljudska pesem vsakega naroda ali starejše skupnosti je del svetovne nesnovne kulturne dediščine, tudi če to formalno še ni urejeno. Vsebine so podobne, načini ubesedovanja, melodizacije in petja pa so različni. In različnost nas bogati, pravi Bogdana Herman. Njene sodobne interpretacije ljudskih pesmi lahko poslušate na povezavi: www.3via.org/records/index.php?opt=item&id=72.

 Karolina Jarc,  fotografija: arhiv Bogdane Herman


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media