Posodobljena tradicija suhorobarstva 

Zgodbe | sep. '20

Polona Rigler Grm, direktorica Rokodelskega centra Ribnica.

V Ribnici in okolici živi okoli 200 ljudi izključno od izdelovanja suhe robe, to je od izdelovanja lesenih žlic, kuhalnic, zobotrebcev, rešet, pletenih košar, škafov in drugih izdelkov iz lesa, ličja in slame. Vsaj še 800 posameznikov pa se s suho robo ukvarja dopolnilno, tj. ob redni zaposlitvi. Poleg tega je še 50 trgovcev s suho robo, ki se vsak dan razkropijo po Sloveniji.

Izdelovanje suhe robe ni le ekonomska dejavnost, »pač pa se z njenim razvojem dviguje zavest o pomenu ohranjanja dediščine, dvigujejo se izobrazba in znanja domačinov, prenašajo se znanja na mlajše rodove, ohranjata se kulturna dediščina krajine in poseljenost podeželja ter krepi lastna identiteta domačinov«, meni Polona Rigler Grm, direktorica Rokodelskega centra Ribnica, kjer v pletarski in lončarski šoli skrbijo za prenos znanja ter načrtujejo izobraževanje v drugih suhorobarskih panogah. In še pripoveduje: »Leta 1492 je avstrijski cesar Friderik III. izdal krošnjarski patent, ki je omogočal pravico do prostega trgovanja s suho robo prebivalcem ribniške doline in kočevskega območja po vseh tedanjih avstrijskih deželah.« Trgovanje s suho robo je v naslednjih stoletjih domačinom predstavljalo pomemben vir dohodka. Razvili so poseben način trgovanja – krošnjarstvo, ki so ga stalno prilagajali razmeram na trgu in je hkrati zaznamoval tudi njihov način življenja. Lesne obrti so se razširile pri prebivalcih brez lastne zemlje in zaradi potrebe po dodatnem viru zaslužka pri kmečkem prebivalstvu, ki se je zaradi neugodnih naravnih razmer za kmetijstvo težko preživljalo.

Naravni in trajni izdelki

Od leta 2015 je suhorobarstvo vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, v to dejavnost pa spadajo obodarstvo, podnarstvo, posodarstvo, žličarstvo in kuhalničarstvo, ročno mizarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, pletarstvo, zobotrebčarstvo, rešetarstvo, spominkarstvo in krošnjarstvo. Za izdelke posameznih suhorobarskih panog se od leta 2004 uporablja geografska označba Ribniška suha roba. V letu 2015 so s studiem Mashoni oblikovali blagovno znamko Ribrand in posodobili tudi promocijo in prodajo izdelkov v rokodelskem centru. »Poleg klasičnih prodajnih poti je kupcem na voljo spletna muzejska trgovina, ki je nadgradnja (fizične) muzejske trgovine. Poseben poudarek smo namenili suhorobarskim in lončarskim izdelkom, ki izhajajo iz dediščine, vendar so obogateni z vidika sodobnega oblikovanja in se že razvijajo v sodobne tržne znamke.«

Statve v ribniškem muzeju

Suhorobarstvo je spreminjajoča se dejavnost, nekateri izdelki izginejo, pojavijo se novi, spreminjajo se tehnike obdelave, včeraj je izdelke ročno oblikoval človek, jutri bo to morda storil robot. »Suhorobarske izdelke moramo na primeren način pokazati doma in tudi zunaj naših meja. V poplavi plastičnih izdelkov, ki nas zastrupljajo, lahko izdelki iz naravnih materialov pomenijo trajnost in eno od alternativ pri zmanjševanju onesnaževanja okolja. Pomembno je ohraniti uporabo lesa in drugih naravnih materialov, kot sta ličje in slama, ter jim vdahniti življenje, uporabno vrednost in lepoto. Le tako se bo lahko dejavnost ohranila tudi v prihodnje in bo lahko tudi Ribničan Urban po vsem svetu ostal še vedno znan,« je prepričana Polona Rigler Grm.

Suhorobarske in lončarske izdelke je v največji meri mogoče videti na Ribniškem sejmu, ki ga vsako prvo septembrsko nedeljo organizira Turistično društvo Ribnica. Letos naj bi bil že 45. po vrsti, ki pa ga zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa ne bo.

Besedilo in fotografiji: Bojana Glavina


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media